Definicija pristanišča
Pristanišče je naravno ali umetno zaščiten morski, rečni, kanalski ali jezerski bazen, kjer se ladje lahko umaknejo pred slabim vremenom ali sovražnikovimi napadi, ter kjer ladje priskrbijo gorivo, vodo in hrano, opravijo popravila in si posadka lahko odpočije.
V ožjem smislu je pristanišče opremljen vodni prostor za pretovarjanje blaga in vkrcavanje potnikov. Povezuje kopenski in pomorski promet, skladišči in pretovarja blago ter je vitalno stičišče med različnimi transportnimi panogami.
Večina pristanišč leži tam, kjer so dobre kopenske poti do morja ali rek, pogosto v zalivih, kjer so ladje varne. Kjer ni naravnih zaklonišč, so pomoli in valobrani iz velikih skal in betona.
Pristanišča so opremljena z žerjavi, hladilnimi napravami, ladjedelnicami, predelovalnicami rib in svetilniki. Razdeljena so na terminale za kontejnerje, razsuti tovor, tekočine in druge vrste tovora. Terminali so končne točke transportnih poti z opremo za nemoten pretovor in transport.
Vrste pristanišč so: pomorsko, rečno, celinsko, ribiško, suho in vojaško pristanišče.
Razvoj pristanišča je odvisen od geografskega položaja, ekonomske moči države, tehnične opremljenosti, organizacije poslovanja in gravitacijskega zaledja. Pristanišča imajo velik gospodarski multiplikativen učinek in so ključni združevalni dejavnik v prometnem sistemu države.
Vodni promet
Vodni promet delimo na pomorski, jezerski in rečno-kanalski.
Pomorski promet je zelo primeren za prevoz velikih količin blaga na daljše razdalje. Stroški prevoza so nizki, ne zahtevajo posebnih poti, razen prekopov (Panamski, Sueški). Pogoj za delovanje so pristanišča z napravami in globokim akvatorijem. Največja pristanišča so na Kitajskem. Velik del proizvodnje se je preselil v Azijo, povpraševanje pa ostaja v razvitem svetu, zato je potreben pomorski transport. V Evropi je največje pristanišče v Rotterdamu.
Prevozu potnikov služijo ladje za križarjenja, trajekti in hidrogliserji. Za prebivalce otokov so trajekti ključni.
Jezerski promet je razvit na velikih jezerih in ima lokalni značaj. Rečno-kanalski promet je namenjen prevozu tovora. Pomembne poti so Ren–Majna–Donava, Dneper, Volga, Misisipi. Leta 2012 so po Ren–Majna–Donava prepeljali 17 milijonov ton tovora, kar pomeni več kot 2.300 tovornjakov manj dnevno.
Vodni promet je glede onesnaževanja varen, razen ob nesrečah in v pristaniščih.
Velika pristanišča in njihova vloga
Velika pristanišča so ključna vozlišča za trgovino, transport in logistiko ter oblikujejo gospodarstva, kulturo in povezave med državami.
| Področje | Pomen | |
|---|---|---|
| 6.1 | Trgovina | Pristanišča so osrednji del globalne trgovine, preko njih poteka več kot 80 % svetovne trgovine. Velika pristanišča kot Rotterdam in Singapur obdelajo milijone kontejnerjev, kar pomembno vpliva na BDP in delovna mesta. |
| 6.2 | Transport in logistika | Povezujejo pomorski transport z železniškim in cestnim, kar omogoča hitro, učinkovito premikanje blaga in zmanjšuje stroške ter čas dostave za konkurenčnost podjetij. |
| 6.3 | Zaposlovanje in gospodarski razvoj | Pristanišča zagotavljajo delovna mesta od fizičnih delavcev do strokovnjakov in spodbujajo lokalno gospodarstvo ter razvoj infrastrukture in povezanih sektorjev. |
| 6.4 | Kulturni in socialni vpliv | Pristanišča so središča kulturne izmenjave, bogatijo lokalno umetnost in tradicije ter privabljajo turiste, kar spodbuja lokalno gospodarstvo in prepoznavnost. |
Javna podoba pristanišč
Morska pristanišča imajo pogosto negativno podobo zaradi vplivov na okolje in nepovezanosti z mesti. Javnost jih vidi kot nevarna in umazana območja. Upravljalci in vlade si prizadevajo za družbeno širši razvoj, saj pride do konfliktov, ko lokalne skupnosti zaznavajo neravnovesje med koristmi in stroški. Pomisleki vključujejo hrup, onesnaženje, zastoje in rabo prostora.
Pristanišča morajo vedno bolj upoštevati socialne, okoljske in trajnostne vidike ter izvajati transparentno komunikacijo. Podpirajo lokalne dogodke, vlagajo v izobraževanje in povezujejo komercialno odgovornost z družbeno sprejemljivostjo.
Za izboljšanje podobe uporabljajo dogodke, sponzorstva (npr. Luka Koper je leta 2023 namenila 1,4 milijona evrov), predstavitve podatkov o zaposlovanju in razvoju pristaniških območij, strategije za zmanjševanje okolijskih vplivov ter ponujajo dobre delovne pogoje in možnosti napredovanja.
Pristanišče Hamburg zaposluje raznoliko strokovno osebje in ponuja dualne študijske programe s poudarkom na pomorskem poslovanju in logistiki.
Prenovljena pristanišča imajo različne cilje, kot so pisarniški prostori, turizem, kultura in prosti čas. Mnoga so pomembna za križarjenja, ki ustvarjajo delovna mesta in prispevajo k lokalnemu gospodarstvu. Nekatera pristanišča so tudi odskočna deska za rečna križarjenja.
Luka Koper prideluje okoli 130 litrov oljčnega olja letno, ki ga podarja poslovnim partnerjem kot tradicionalno darilo.
Trenutno stanje pomorskih prometnih poti
Bližina velikih industrijskih mest je velika prednost severnoevropskih pristanišč v primerjavi z južnoevropskimi. Kitajska podjetja, ki pošiljajo tovor skozi Sueški prekop, raje raztovorijo ladje v severni Evropi zaradi naravnih ovir, kot so Alpe, ki podaljšujejo in otežujejo kopenske poti. Stroški prevoza po kopnem so zato visoki, zato je ceneje poslati zabojnik z ladjo iz Šanghaja v Antwerpen kot z vlakom ali cesto iz Antwerpna v Marseille. Ladijski prevoz je tudi okolju prijaznejši, zato večina pretovora poteka na severu EU.
Kitajska je kupila pristanišče v Pireju in išče nove poti v EU, ki pa ne bodo potekale skozi severna pristanišča. EU strateško poudarja pomen razvoja sredozemskih pristanišč, a mora biti previdna, da ne povzroči presežka ponudbe, ki bi znižal cene in ogrozil finančno stanje severnih pristanišč. Vlaganja so smiselna le, če ustvarjajo dodano vrednost. Kitajska vlaganja pogosto sledijo strateškim ciljem, ne ekonomskim. Sredozemlje za Peking pomeni nekaj povsem drugega kot za EU.
Gospodarski odnosi med Kitajsko in Nemčijo so se okrepili. Nemška podjetja poslujejo na kitajskem trgu, kitajski izdelki pa so priljubljeni v Nemčiji in Evropi. Leta 2021 je Kitajska šesto leto zapored bila najmočnejša trgovinska partnerica Nemčije z vrednostjo 246 milijard evrov. V Hamburgu predstavlja trgovina s Kitajsko približno tretjino prometa, ki je večinoma kontejnerski.
Napetosti na Bližnjem vzhodu so povzročile upad prometa v Luki Koper v prvem četrtletju 2024, a so nato stabilizirali razmere in ohranili ladijske servise z Daljnega vzhoda. Jemenski uporniki ogrožajo tranzitno pot Sueškega prekopa, po kateri potuje okoli 12 % globalne trgovine. Zaradi napadov ladjarji pogosto plujejo okoli Afrike, kar pot podaljša za približno 10 dni in poveča stroške, ki jih plačajo končni prejemniki blaga. Voznine z Daljnega vzhoda so se dvignile za več kot 200 %. Če bodo napadi nadaljevali, bo potrebno vojaško spremstvo ladij. Koper za zdaj ohranja svojo konkurenčnost, čeprav ga ovirajo tudi visoke carine na uvoz vozil s Kitajske in upočasnitev gospodarstva.
