Pristanišča v Evropi
V Evropi (brez Rusije in evropskega dela Turčije) je okoli 100 kontejnerskih pristanišč.
Približno 15 jih obvladuje 70%, 35 pa kar 90% vsega prometa. Med slednjimi je tudi Luka Koper.
Luka Koper spada med srednje velika pristanišča. Zaradi manjšega gospodarskega zaledja težko
konkurira največjim pristaniščem zahodne in južne Evrope (npr. Rotterdam, Hamburg, Pirej, Valencia),
a stalna rast pretovora jo postavlja ob bok večjim.
Primer: Hamburg
| Lastnost |
Podatek |
| Položaj |
Med Severnim in Baltskim morjem |
| Vloga |
Največje večnamensko pristanišče Nemčije, ključno za EU |
| Dodana vrednost |
~20 milijard € letno |
| Zaposleni |
260.000+ neposredno in posredno |
Stopnja rasti pretovora kontejnerjev v Evropi
Rast kontejnerskega prometa
| Dejstvo | Podrobnosti |
|---|
| Rast | Narašča delež morskega prevoza, posebej kontejnerskega |
| Razlog | Ekonomija obsega – večje ladje, nižji stroški |
| Primer | Madrid Maersk: 20.568 TEU, 399 m dolga |
| Negotovosti | Gospodarske razmere, dajatve, geopolitični dejavniki |
Luka Koper – rast in kapacitete
| Vidik | Podatki |
|---|
| Pretovor | 10× manjši kot v zahodnih pristaniščih |
| Stopnja rasti | 4× večja kot v Rotterdamu |
| Nove kapacitete | Nova dvigala – do 20.000 TEU, cilj: 1,3 mio TEU |
| Infrastruktura | Pomol, železnica do meja, sodobna oprema |
Novi trgi in selitev blaga
| Področje | Razvoj |
|---|
| Uvoz | Sadje, sol, tekoči tovori iz Egipta |
| Izvoz | Jabolka, potniški vagoni, razno blago |
| Trgi | Turčija, Indija, Vietnam, Kitajska, Bavarska |
| 2. tir | Operativen do 2026 – ključnega pomena |
Generalni in projektni tovori
| Vrste tovorov | Opis |
|---|
| Zeleni prehod | Vetrne elektrarne, EV linije, baterije |
| Ostali tovori | Plovila, stroji, bazeni, generatorji |
| Regije | Evropa, Zahodni Balkan |
| Logistika | Načrtovanje, usklajevanje, namensko orodje |
Mednarodne povezave Luke Koper
| Trase | Tovor |
|---|
| Sueški prekop | Premog, avtomobili, zabojniki |
| Gibraltar | Banane, sadje |
| Distribucija | V Avstrijo, Madžarsko, Češko, Slovaško |
| Izvoz | Avtomobili, les, zabojniki |
Pristanišče Hamburg
| Vidik | Podatki |
|---|
| Kontejnerji | 12 mio TEU, 4 glavni terminali |
| Terminali | 75 – tudi za generalni in kontejnerski tovor |
| Razsuti tovor | 40 mio ton letno (ruda, žito, premog) |
| Naftni derivati | 12 mio ton, Vopak Dupeg (700.000 m³) |
| Kmetijski proizvodi | 3 terminali, največje skladišče v EU |
| Križarjenja | Infrastruktura za dolge in dnevne postanke |
Investicijski projekti Luke Koper
Razvojna vlaganja v Luki Koper
| Projekt | Podrobnosti | Predvideni zaključek |
|---|
| 12. privez (drugi bazen) |
200 m dolg, 12 m globok; izboljšava operativnosti in prilagodljivosti |
Konec 2026 |
| Nakup mobilnih dvigal |
Do zmogljivosti 200 ton |
V naslednjih letih |
| Nov cestni izhod za izredne tovore |
Dolgoročni načrti |
– |
| Serminska vpadnica (DARS) |
Boljši dostop tovornjakov, razbremenitev mesta |
April 2026 |
Kontejnerska obala in skladišča
| Element | Opis |
|---|
| Dolžina obale | 326 m (2 priveza) |
| Površina | 7 ha skladišč in manipulacijskih površin |
| Poglabljanje | Morsko dno in vplovni kanal |
| Infrastruktura | Elektroenergetski sistem |
| Konstrukcija | Armiranobetonska, piloti do 66 m globine |
| Kapaciteta po gradnji | 1,75 milijona TEU/leto |
| Zaključek | Konec 2027 |
Prometne izboljšave in razbremenitev
| Infrastruktura | Namen | Status |
|---|
| Tovorna vhoda Sermin in Bertoki | Glavnina prometa z avtoceste | Od 2019 |
| Nov kamionski terminal | 200+ tovornjakov, zmanjšanje obremenitve mesta | Januar 2024 |
Potniški terminal
| Značilnost | Opis |
|---|
| Lokacija | Na mestu sedanjega šotora |
| Funkcija | Mejne in carinske formalnosti |
| Uporabniki | Turisti in lokalno prebivalstvo |
| Zasnova | Sodobna in trajnostna stavba |
Prilagajanje pristanišč za sprejem novih ladij
Velike ladje zahtevajo od pristanišč posebne pogoje – daljšo obalo, večja in višja dvigala ter večji
ugrez. V prihodnosti bo ladij manj, a bodo imele več kontejnerjev. Cilj ladjarjev je čim krajši postanek
v pristanišču, saj vsak dan pomeni velik fiksen strošek. Zato želijo ladje več časa preživeti na plovbi
kot v pristanišču. To zahteva dodatna vlaganja v mehanizacijo, poglabljanje dna, spremembe procesov in
novo infrastrukturo. Zaradi visokih stroškov se pristanišča pogosto odločajo za cenejše, začasne rešitve
z reorganizacijo dela.
Pomen gravitacijskega zaledja za pristanišče
Za uspešnost pristanišča so ključne prometne povezave z
zaledjem, kjer ima železnica prednost zaradi zmogljivosti. Blok vlaki omogočajo hitro odpravo
kontejnerjev. Zaledje severnojadranskih pristanišč vključuje države z visoko gospodarsko rastjo
(npr. Češka, Avstrija, Madžarska), kar povečuje potrebe po blagovni menjavi. Koper največ prepelje po
železnici, cestni promet je manjšega pomena. Drugi tir bo močno izboljšal zmogljivosti, a ozko grlo ostaja
proga Divača–Ljubljana iz 19. stoletja.
Povezave pristanišča Hamburg
| Način prevoza | Prednosti |
|---|
| Rečni promet |
Laba in kanal Elbe-Seiten omogočata dostop do južne Nemčije in Češke |
| Železnica |
200 vlakov dnevno; povezave po vsej Evropi, vključno z novo svilno potjo |
| Cestno omrežje |
Avtocesti A1 in A7 omogočata dostop v vse smeri Evrope |
Zaradi bližine kanala Kiel je Hamburg odlično izhodišče za Skandinavijo in Baltske države. Pristanišče ima tudi ključno vlogo na novi svilni poti s Kitajsko.
