Luka Koper
Luka Koper sodi med srednje velika pristanišča, a zaradi stalne rasti pretovora vse bolj dohiteva večja evropska pristanišča. Čeprav je pretovor desetkrat manjši kot v Rotterdamu, je stopnja rasti večkrat višja. Boljšo rast so v zadnjih letih zabeležila le pristanišča Sines, Gdansk in Pirej.
S sodobnima dvigaloma lahko v Kopru pretovarjajo ladje z do 20.000 TEU, kar omogoča povečanje zmogljivosti na 1,3 milijona TEU. Ker tudi sosednje države vlagajo v logistično infrastrukturo, je za Luko Koper ključno, da pravočasno zaključi strateške projekte, kot so podaljšanje prvega pomola, nova dvigala ter sodobne železniške povezave z zaledjem.
Posebno vlogo ima povezava z Egiptom, od koder vozijo sadje, sol in tekoče tovore, izvažajo pa vagone, jabolka in drugo blago. Aktivnosti širijo v Turčijo, Indijo, Vietnam, na Kitajsko in Bavarsko. Pomemben mejnik bo drugi železniški tir, ki bo v celoti operativen leta 2026.
Terminal za generalne tovore beleži rast projektnih tovorov, povezanih z zelenim prehodom – vetrne elektrarne, baterije, proizvodne linije za e-vozila. Tovori, kot so turbine, generatorji, luksuzni bazeni, zahtevajo natančno načrtovanje in izkušeno ekipo. Vsak pretovor je specifičen projekt, za katerega je ključno sodelovanje špediterjev, tehnikov in operativcev.
Koprska luka povezuje Sredozemlje s Srednjo Evropo. Iz Kitajske prihajajo zabojniki, iz Južne Amerike sadje. Tovori gredo naprej v Avstrijo, Češko, Madžarsko … V povratni smeri ladje pogosto peljejo evropske avtomobile in les. Luka Koper si prizadeva ostati ključna točka za pretovor iz Azije – z okoljsko najučinkovitejšimi potmi.
Investicije v prihodnost
V teku je več pomembnih projektov: 12. privez (zaključek 2026), nova mobilna dvigala (do 200 ton), cestni izhod za izredne tovore. Nova serminska vpadnica bo odprta aprila 2026, kar bo razbremenilo mestni promet in izboljšalo dostop.
Julija 2024 je Luka objavila razpis za gradnjo kontejnerske obale z dvema privezoma (326 m), 7 ha skladišč in manipulativnih površin, ter elektroinfrastrukture. Nosilne konstrukcije bodo temeljile 66 m pod morskim dnom. Zaključek je predviden do konca 2027, kar bo zmogljivost povečalo na 1,75 milijona TEU.
Od leta 2019 sta bila zgrajena dva nova vhoda (Sermin in Bertoki), januarja 2024 pa sodoben kamionski terminal za več kot 200 tovornjakov. Poteka tudi gradnja novega potniškega terminala, ki bo trajnostno zasnovan in namenjen širši javnosti.
Pametno in trajnostno pristanišče
Z razvojem koncepta Smart Port so v Luki ustanovili poseben odbor za usklajevanje digitalne preobrazbe. Cilj je več dela z višjo dodano vrednostjo in usposabljanje zaposlenih za bolj zahtevna opravila. Pomagajo si s simulatorji, ki omogočajo uvajanje brez motenja procesa.
Pametne rešitve že upravljajo LED-razsvetljavo – ta se prilagaja vrsti tovora in samodejno ugaša. Uvedli bodo tudi standard trajnostnega poročanja ESRS, pri čemer sodeluje interdisciplinarna ekipa, ki se sproti izobražuje.