Trajnostna in pametna pristanišča – izzivi in napredki

Sodobna pristanišča po svetu se intenzivno usmerjajo v trajnostni razvoj in digitalno preobrazbo. Koncepta »zeleno pristanišče« in »pametno pristanišče« nista več zgolj viziji prihodnosti, temveč postajata del vsakdanjih operacij. Pristanišča so prepoznala svojo odgovornost do okolja, lokalnih skupnosti in prihodnjih generacij, zato vlagajo v tehnologije, ki zmanjšujejo okoljski odtis ter hkrati povečujejo učinkovitost in konkurenčnost.

Trajnostne usmeritve: Zelena energija in okoljska odgovornost

Primer pristanišča Hamburg kaže, kako celovito pristanišče pristopi k zmanjševanju emisij: ladje med postankom ne uporabljajo več svojih dizelskih agregatov, temveč se priključujejo na pristaniško električno omrežje, ki vse bolj temelji na zelenih virih energije (fotovoltaika, veter). Pristanišče je vodilno tudi pri ravnanju z MARPOL odpadki in ponuja uporabo LNG ter napajanje s kopnega celo za križarke – kar je edinstveno v Evropi.

Luka Koper sicer operira v manjšem merilu, a tudi tu se uveljavljajo pametne rešitve, predvsem v obliki energetsko varčne razsvetljave in senzorike ter sistematičnega pristopa k poročanju po ESRS standardih. Pristop v Kopru je zlasti zanimiv, ker je razvoj pametnega pristanišča tesno povezan z usposabljanjem zaposlenih, kar kaže na prepoznano potrebo po krepitvi človeškega kapitala v času avtomatizacije.

Digitalizacija in pametna pristanišča

Digitalna preobrazba je temelj konkurenčnosti sodobnih pristanišč. V Hamburgu poteka obsežna modernizacija kontejnerskega terminala z uvedbo avtomatiziranih vodenih vozil (AGV) in razširitvijo električno pogonjenih portalnih žerjavov, kar omogoča večjo varnost, hitrost in natančnost pri pretovarjanju tovora.

Tudi Luka Koper je vzpostavila strateški »Smart Port« odbor in uvedla simulacijsko okolje za usposabljanje zaposlenih, kar omogoča nemoteno prilagajanje procesom avtomatizacije in zmanjšuje napake ter stroške uvajanja.

Primerjalni vpogled: Luka Koper in Hamburg

Medtem ko Hamburg predstavlja primer multifunkcionalnega megavozišča, ki povezuje 450 milijonov evropskih potrošnikov s svetom prek železniških, rečnih in pomorskih poti, ima Luka Koper večji izziv pri konkurenčnosti zaradi manjše gospodarske mase v zaledju. Vendar Koper nadomešča to s stalno rastjo pretovora, izboljšavami procesov ter inovacijami, kar dokazuje potencial za nadaljnji razvoj.

Sklepne ugotovitve

Sodobna pristanišča gredo z roko v roki z globalnimi megatrendi: ogljično nevtralnostjo, digitalizacijo in trajnostno logistiko. Vzpostavljajo se kot kompleksni intermodalni logistični centri, ki ne le oskrbujejo trg, ampak tudi prispevajo k znanstveno-izobraževalnemu razvoju, kulturni izmenjavi in regionalni blaginji. Ključ do uspeha pa ostaja sinergija med infrastrukturo, tehnologijo in usposobljenim človeškim virom.