ANKETA

Prvo vprašanje sprašuje anketirance, kako pogosto opažajo predsodke na podlagi spola v njihovem vsakdanu; bodisi je to na delovnem mestu, v šoli, doma ali drugje. Rezultati nam pokažejo, da večji del anketiranih predsodke na podlagi spolov opaža občasno. Kljub temu lahko vidimo da kar 33% anketiranih opaža predsodke na podlagi spola pogosto ali skoraj vsak dan, medtem jih ko 27% anketiranih opaža skoraj nikoli ali nikoli. Iz tega lahko sklepamo, da so spolni stereotipi on predsodki pogost pojav v naši družbi.

Drugo vprašanje sprašuje anketirance, kako pogosto sami doživljajo spolne predsodke in stereotipe. Iz grafa lahko razberemo, da se kar 54% anketirancev samih srečuje s spolnimi predsodki skoraj nikoli ali nikoli. Tu je jasno razviden kontrast med ogovori prvega in drugega vprašanja; večji delež anketirancev opaža spolne predsodke pogosto ali skoraj vsakodnevno, hkrati pa jih večina spolnih predsodkov skoraj nikoli ne doživlja neposredno. Ta pojav si lahko razlagamo s pomočjo odgovorov na vprašanje 4 (večina anketiranih meni, da na razširjenost spolnih predsodkov najbolj vplivajo socialna omrežja); sklepamo, da anketirani pogosto opažajo prisotnost stereotipov in predsodkov na socialnih omrežjih, vendar pa te predsodki ne zadevajo neposredno njih. Opazimo tudi, da je 17% tistih, ki se srečujejo s temi predsodki skoraj vsak dan ali pogosto, kar ni zanemarljivo.

Iz odgovorov na 3. vprašanje je razvidno, da skoraj četrtina anketiranih meni, da pogostost spolnih stereotipov in predsodkov med mladimi narašča, nekaj več kot četrtina meni, da upada, kar tretjina pa meni, da se ne spreminja. Odgovor ˝se ne spreminja˝ ima največji delež odgovorov, iz česar sklepamo, da ta delež anketiranih ne opaža vidnega zvečanja ali upada pojava spolnih predsodkov ali stereotipov.

Iz grafa lahko razberemo tudi, da več anketiranih meni, da pogostost spolnih stereotipov in predsodkov upada ali se ne spreminja, kot da narašča. Sklepamo lahko, da so takšni odgovori posledica tega, kako pogosto se anketirani srečujejo in s spolnimi predsodki in stereotipi; večina le te neposredno doživlja zelo redko oziroma skoraj nikoli (2. vprašanje), vendar jih vseeno opažajo v družbi (1. vprašanje).Iz odgovorov na 3. vprašanje je razvidno, da skoraj četrtina anketiranih meni, da pogostost spolnih stereotipov in predsodkov med mladimi narašča, nekaj več kot četrtina meni, da upada, kar tretjina pa meni, da se ne spreminja. Odgovor ˝se ne spreminja˝ ima največji delež odgovorov, iz česar sklepamo, da ta delež anketiranih ne opaža vidnega zvečanja ali upada pojava spolnih predsodkov ali stereotipov. Iz grafa lahko razberemo tudi, da več anketiranih meni, da pogostost spolnih stereotipov in predsodkov upada ali se ne spreminja, kot da narašča. Sklepamo lahko, da so takšni odgovori posledica tega, kako pogosto se anketirani srečujejo in s spolnimi predsodki in stereotipi; večina le te neposredno doživlja zelo redko oziroma skoraj nikoli (2. vprašanje), vendar jih vseeno opažajo v družbi (1. vprašanje).

V 4. vprašanju smo anketirance vprašali, kaj menijo, da najbolj vpliva na razširjenost stereotipov in predsodkov na podlagi spola. Kar 46%, torej skoraj polovica meni, da na razširjenost spolnih stereotipov in predsodkov najbolj vplivajo socialna omrežja. To ni presenetljivo, saj v zadnjih letih opažamo porast spolnih predsodkov, stereotipov in mizoginije na socialnih omrežjih (vir: The Guardian: Social media algorithms ‘amplifying misogynistic content (2024), BBC: Social media plays 'huge role' in promoting traditional gender views, say experts (2026)). Iz rezultatov 4. vprašanja lahko sklepamo, da velik delež anketiranih opaža pogosto prisotnost stereotipov in predsodkov na podlagi spola na socialnih omrežjih. Približno enak delež anketiranih je izbral odgovora ˝vzgoja otrok v družini˝ (27%) in ˝družbene oziroma kulturne norme˝ (25%); vsak od njiju je prejel približno četrtino vseh odgovorov - skupaj približno polovico. Sklepamo da je to posledica osebnih izkušenj in opažanj anketiranih, ki so izbrali enega izmed teh dveh odgovorov.

Opazimo pa lahko tudi, da le 2% vseh anketiranih meni, da na razširjenost predsodkov na podlagi spola najbolj vplivajo izobraževalne institucije. Iz tega lahko sklepamo, da večina anketiranih trenutnega šolskega sistema ne vidi kot enega večjih dejavnikov, ki bi vplivali na razširjenost spolnih predsodkov, oziroma da le ti niso tako pogost pojav v izobraževalnih institucijah. Sklepamo, da je razlog zato v delovanju šolskega sistema; med glavni cilji le tega so zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, itd. (vir: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (zofvi) (pravni informacijski sistem republike slovenije)). Vseeno pa 2% anketiranih meni, da izobraževalne institucije najbolj vpliva na razširjenost stereotipov in predsodkov, iz česar lahko sklepamo, da nekateri posamezniki izobraževalne institucije vseeno vidijo kot dejavnik, ki močno vpliva na razširjenost stereotipov in predsodkov.

Peto vprašanje sprašuje anketirance, kdo je po njihovem mnenju najbolj izpostavljen spolnim stereotipom danes. Dobra polovica jih je odgovorilo, da spolne predsodke najpogosteje doživljajo predstavniki LGBTQ+ skupnosti. 30% anketiranih je odgovorilo, da so spolnim stereotipom najbolj izpostavljene ženske, 16% anketiranih pa je mnenja, da so predstavniki vseh kategorij enako izpostavljeni spolnim stereotipom. Le 4% anketiranih misli, da se s stereotipi na podlagi spola najpogosteje soočajo moški in 1% pravi, da nihče. Iz tega sklepamo, da so pripadniki LGBTQ+ skupnosti in ženske najbolj izpostavljeni različnim stereotipom on predsodkom na podlagi spola. Sklepamo, da je to posledica porasti spolnih predsodkov in mizoginije na socialnih omrežjih (glej vprašanje 4), kjer prihaja do porasti promoviranja tradicionalnih vlog žensk in moških, ter porasta predsodkov do marginalnih skupin; v tem primeru LGBTQ+ skupnosti. (vir: Wikipedia: Media portrayal of LGBTQ people)

Cilj šestega vprašanja je bil izvedeti, koliko ljudi se strinja ali ne strinja z navedenimi spolnimi stereotipi. Našteli smo 5 predsodkov, ki se pogosto pojavljajo v družbi:
• Prvi stereotip je bil ta, da so moški boljši znanstveniki. Velika večina, in sicer 75% anketirancev se s tem ne strinja, 13% jih je bilo nasprotnega mnenja, 11% anketirancev niso bili prepričani.
• Drugi stereotip pravi, da istospolni pari na morejo biti dobri starši. Kljub temu da malo več kot polovica anketirancev se strinja s tem stereotipom, 24% anketiranih se stereotipom ne strinja in kar 21% anketiranih niso prepričani, kar predstavlja največji delež v tej kategoriji v primerjavi z drugimi stereotipi.
• Vprašali smo tudi, ali spol vpliva na učni uspeh v šoli. Presenetljivo je bilo, da se 72% anketirancev s tem strinja, kar je lahko zanimiva tema in dobra podlaga za nadaljnje raziskave. 19% anketirancev misli obratno, 16 % je tistih, ki niso prepričani.
• Četrti stereotip pravi, da so moški boljši vodje. Spet je število tistih, ki se s tem strinjajo zelo veliko, in sicer 65%. 20% anketirancev se s stereotipom ne strinjajo, 16% je tistih, ki glede svojega mnenja niso bili prepričani.
• Zadnji stereotip ki smo ga navedli je, da so ženske slabše voznice. 66% anketirancev se s stereotipom strinja, 23% se ne strinja in 11% anketirancev niso prepričani.

V sedmem vprašanju smo našteli nekaj značajskih lastnosti, ki se v družbi po navadi stereotipsko pripisujejo določenemu spolu. Anketiranci so morali na podlagi svojega mnenja povedati, ali se te lastnosti pogosteje pojavljajo pri predstavnikih konkretnega spola ali pri obeh spolih enako. Rezultati prikazujejo da pri določenih lastnostih se anketiranci res bolj nagibajo proti enemu ali drugemu spolu. To je najbolj razvidno pri naslednjih lastnostih:
Večina anketirancev, in sicer 58% meni, da so ženske bolj občutljive. Kljub temu kar 31% odgovorov ustreza opciji da sta oba spola enako občutljiva.
• 65% anketirancev pravi da so moški bolj agresivni in le 9% je mnenja, da so ženske bolj agresivne. Slaba četrtina pa misli, da se ta lastnost pogosto pojavi pri obeh spolih.
• Pogosto slišimo, da so ženske boljše skrbnice. Ravno tako misli tudi 62% anketirancev, medtem ko dobra tretjina odgovorov kot dobre skrbnike/skrbnice označi oba spola
. • Ženskemu spolu pogosto pripisujejo tudi izjemno čustvenost. 67% anketirancev se s tem stereotipom strinja, za to da sta oba spola enako čustvena je glasovalo 29% anketiranih. Pri nekaterih lastnostih se pa je izkazalo, da se mnenja porazdelijo precej bolj enakomerno. • Tekmovalnost velikokrat pripisujemo predvsem moškim, kar je tudi značilno za 50% anketirancev. Hkrati pa dobrih 40% odgovorov je, da sta oba spola enako tekmovalna.
• Zanimalo nas je, predstavniki katerega spola so po mnenju anketirancev bolj razumni. Mnenja so se razporedila precej enakovredno:za ženski spol se je odločilo 32% anketiranih, za moški 20% ter 46% za oba spola.
• Vprašali smo anketirance o tem, predstavniki katerega spola se jim zdijo bolj mirni. Mnenja so se spet razporedila precej enakovredno: tretjina anketirancev si je izbrala ženski spol, 23% moški, 45% pa je mnenja, da se ta lastnost pogosto pojavlja pri predstavnikih obeh spolov.
• Zadnja lastnost, ki smo jo navedli je bila samozavestnost. Kljub temu, da kar 41% anketiranih misli, da so moški bolj samozavestni, slaba polovica anketirancev se drži mnenja da so predstavniki obeh spolov enako samozavestni.

Anketa na podlagi spolnih stereotipov in predsodkov nam dokaže, da so ti pogost pojav v današnji družbi. To se še posebej izraža v medijih in na socialnih omrežjih, najbolj pa prizadeva LGBTQ+ skupnost in ženske. Večina anketiranih spolne predsodkov opaža in se zaveda obstoja in razširjenosti tega pojava v današnji družbi, vendar pa jih sami večinoma ne doživljajo neposredno.