ZGODOVINA VERSKIH PREDSODKOV

Prvi verski predsodki so se pojavili že v Mezopotamiji (3100 pr. Kr.), kjer je vsako mesto častilo svoje božanstvo in prihajalo do spopadov z mesti drugačnih prepričanj. A to je bil le začetek dolge zgodovine verskega preganjanja.

Rimsko cesarstvo: preganjanje kristjanov (1.–4. st.)

Rimljani so kristjane preganjali, ker so zavračali čaščenje rimskih bogov, kar je cesarstvo dojemalo kot grožnjo svojemu redu. Prelomnica je nastopila v zgodnjem 4. stoletju, ko se je cesar Konstantin spreobrnili h krščanstvu in z Milanskim ediktom leta 313 kristjanom podelil versko strpnost. Do konca istega stoletja je cesar Teodozij I. razglasil krščanstvo za uradno državno vero. Nekdaj preganjana vera je postala vladajoča – in kmalu sama začela preganjati druge
("https://scanderbegal.medium.com/the-persecution-of-christians-in-ancient-rome-8b85a6dd5355")

Križarske vojne in inkvizicija (1096–1300)

Na vrhuncu moči rimske Cerkve med letoma 1000 in 1300 so bile sprožene križarske vojne proti »nevernikom« in inkvizicija proti »heretikom«. Obsojenim so zaplenili premoženje, jih pregnali, mučili ali sežgali na grmadi.
Križarji so med pohodom v Sveto deželo napadali tudi judovske skupnosti v Evropi. V mestih vzdolž Rena so pobili več tisoč Judov – v Wormsu jih je bilo ubitih več kot 800, v Mainzu več kot 1000.
("https://blogs.timesofisrael.com/jewish-persecution-the-crusades-the-inquisition-and-pogroms/")

Reformacija in verske vojne (16.–17. st.)

Protestantska reformacija je sprožila hude konflikte med krščanskimi denominacijami, katerih člani so se medsebojno preganjali in se zapletali v sektaško nasilje. Tridesetletna vojna (1618–1648), ki je opustošila Evropo in terjala milijone življenj, je bila v veliki meri posledica prav teh verskih razprtij.

Holokavst (1933–1945)

Najtemnejša točka verskih in rasnih predsodkov v moderni zgodovini je bil holokavst. Nacistična Nemčija je sistematično preganjala in pobila okoli šest milijonov Judov. Stoletja cerkvene protijudovske propagande so oblikovala ljudsko zavest in omogočila vzpon modernega antisemitizma, ki je holokavstu dal ideološko podlago.
("https://www.ushmm.org")

Razdelitev Indije (1947)

Do leta 1948 je bilo med razdelitvijo Indije na hindujsko Indijo in muslimansko Pakistan prisiljenih zapustiti dom več kot petnajst milijonov ljudi, med enim in dvema milijonoma pa jih je umrlo v verskem nasilju. Pakistanski zgodovinarji ta dogodek imenujejo »osrednji zgodovinski prelom 20. stoletja v Južni Aziji«.
("https://sites.nd.edu/worldpolitics-2019/the-great-divide-the-violent-legacy-of-indian-partition/")

20. in 21. stoletje

Konflikti med suniti in šiiti, zatiranje tibetanskih budistov na Kitajskem in verski fundamentalizem so zaznamovali drugo polovico 20. stoletja. Pozornost sveta je dramatično pritegnilo leto 2001, ko so islamski skrajneži uničili Svetovni trgovinski center v New Yorku – dejanje, ki je za seboj pustilo globoke posledice za muslimanske skupnosti po vsem svetu.
("https://www.encyclopedia.com/social-sciences/news-wires-white-papers-and-books/religious-prejudice-0")

Zgodovina jasno kaže, da verski predsodki niso le osebna drža – ko se zakoreninijo v politično in družbeno strukturo, postanejo eden najmočnejših motorjev množičnega nasilja.