V sredo smo se slovenski dijaki zjutraj normalno udeležili pouku, okoli 12:00 pa so v našo šolo prispeli nemški dijaki.Ti so najprej šli na kosilo, ki je bilo za njih vsak dan organizirano v naši šolski jedilnici, nato pa je vsak slovenski gostitelj svojega gosta odpeljal s sabo domov, kjer so z nami nato preživeli preostanek prvega dne.
Drugi dan smo se v šoli zbrali že ob 8:00 v mali dvorani naše šole, kjer smo imeli prvi šolski uri spoznavne igre s profesorjem Regino. Za igrami smo se za eno šolsko uro ločili; njih je čakala predstavitev naše šole, mi pa smo se pridružili svojemu pouku. Za tem je sledila malica, nato pa predstavitev dela na projektu slovenskih dijakov ter skupna diskusija o stereotipih. Program se nam je tudi drugi dan zaključil zgodaj in po kosilu smo se z gosti odpravili domov.
Tretji dan smo s programom pričeli šolsko uro kasneje kot običajen pouk. Zbrali smo se v šolski kuhinji, kjer smo v mešanih nemško-slovenskih skupinah prejeli navodila za izdelavo tradicionalne slovenske jedi- pogače,
katero smo s skupnimi močmi in veliko potrpljenja a vendar le tudi zabave uspeli vsi narediti. Recept pa ni vseboval glutena zato ob peki testo ni naraslo, kot smo si želeli. Pogačo smo vseeno brez težav vsi pojedli za malico
skupaj s kraškim pršutom in sirom tolmincem. V času premora smo nemške dijake še popeljali po šoli, katere si v času spoznavanja še niso uspeli ogledati, nato pa smo nadaljevali s programom.
Sledila je izdelava kolaža stereotipov- plakatov, katerih namen je bil ozaveščanje in predstavitev. Poglobili smo se predvsem v slovensko- italijanske odnose v zgodovini in sedaj, ter od tu črpali snov za
našo temo. V tem času smo nemškim gostom tudi predstavili svoje drevo stereotipov ter jih povabili, da nam ga pomagajo dopolniti, ter nanj nalepijo listek s stereotipom, ki se ga spomnijo.
Po kosilu pa smo vstopili še v zadnji del programa za ta dan in sicer ogled Ljubljane. Ponovno smo se razdelili v mešane skupine ter prejeli list z navodili ter mapo poti po kateri moramo hoditi
do specifičnih destinacij. Ob nekaterih destinacijah smo se morali s skupino tudi fotografirati. Ogled je trajal do približno 17:00. Utrujeni smo se vrnili domov za kratek čas, da si odpočijemo.
Po dolgem dnevu pa nas je čakalo še rojstnodnevno praznovanje, ki smo ga organizirali za eno izmed nemških dijakinj, ki je na ta dan praznovala rojstni dan. Po dolgem dnevu smo se tako vsi še sprostili ter
tako lažje vstopili v nov dan.
Kljub vikendu smo v soboto imeli delovni dan. V soboto nas je čakala ekskurzija. Z avtobusom smo se od parkirišča Dolgi most odpravili najprej do Škocijanskih jam, kjer smo imeli organiziran voden ogled, za tem smo se odpravili pa še v trst, kjer smo opazovali stereotipe, katere smo dan prej zapisali na kolaže. Imeli smo tudi dovolj prostega časa za lasten ogled mesta, kosilo,...
V nedeljo smo imeli prost dan brez programa. Dan smo po lastni volji preživeli s sojimi gosti.
Zadnji celoten dan se nam je hitro pribljižal. Prvo šolsko uro so nemški dijaki v učilnici za informatiko izdelovali svoje predstavitve, mi pa smo se udeležili pouka in se jim pridružili drugo uro, ko smo po skupinah predstavljali svojo pot, ki smo jo prehodili po ljubljani v petek popoldne. Po malici je sledila še kratka diskusija o ekskurziji ter predstavitve dela na projektu, nato pa smo se začeli pripravljati na živo knjižnico, ki smo jo organizirali popoldne v mali dvorani naše šole. Program je trajal do večera, ob prihodu domov, pa so nemški dijaki že pričeli s pakiranjem in pripravo na odhod.
Zadnji dan smo se skupaj z odhajujočimi gosti odpravili v šolo, kjer smo se udeležili svojega pouka do časa odhoda naših gostov. Na parkirišču za šolo smo se žalostni a hvaležni za izjemno izkušnjo poslovili tokrat za vedno...morda pa tudi ne ;).