Dvoranski nogomet oziroma futsal izvira iz leta 1930, ko je učitelj v urugvajskem Montevideu Juan Carlos Ceriani ustvaril dvoransko različico nogometa za namen rekreacije v ustanovah dobrodelne organizacije YMCA. Ta nov šport so igrali v košarkaški dvorani in pravila igranja so bila izdana v septembru 1933. Njegov cilj je bil ustvariti moštveno igro, ki se lahko igra zunaj ali notri, ampak je podobna nogometu.
Ceriani, ki je pisal pravila igranja, je vzel nekaj pravil od nogometa (da se lahko dotikaš žoge s celim telesom razen z rokami), vendar je vzel nekaj pravil tudi iz drugih športov. Vzel je tudi nekaj pravil od vaterpola in od rokometa. Tekmovanja so se razširila po vsej Južni Ameriki. Igrali so vsi, povsod in v vseh vremenskih pogojih, tudi pozimi. Na začetku pravila niso bila enotna. Leta 1956 sta dva brazilca spremenila pravila in s tem omogočila igranje tudi starejšim. Eden od njiju, Luiz de Oliveira je napisal knjigo pravil, ki je bila sprejeta tudi na mednarodni ravni.
Šport se je začel širiti po Južni Ameriki, njegova priljubljenost pa je zagotovila ustanovitev vodstvenega organa v Sao Paulu leta 1971 pod imenom Federación Internacional de Fútbol de Salón (FIFUSA). FIFUSA so na začetku sestavljali Argentina, Bolivija, Brazilija, Paragvaj, Peru, Portugalska in Urugvaj, skupaj s svetovnimi prvenstvi. 2. maja 1990 se je brazilska zveza oddaljila od FIFUSA in 25. septembra je v Bogoti v Kolumbiji prispevala k ustanovitvi Confederación Panamericana de Futbol de Salon (PANAFUTSAL) skupaj s Paragvajem, Kolumbijo, Mehiko, Urugvajem, Argentino, Venezuelo, Kostariko, Puerto Ricom, Bolivijo, Ekvadorjem, Nizozemskimi Antili, Arubo in Kanado. Leta 2002 so člani PANA FUTSAL-a oblikovali AMF (Asociación Mundial de Futsal), mednarodno vodilno telo za ohranjanje futsala, neodvisno od FIFA.