Jakopič je izjemna osebnost slovenske umetnosti. Posebnega mesta v umetniškem panteonu si ni zaslužil le kot odličen slikar, temveč tudi kot človek, ki je umetnost vpel v širši družbeni okvir. Leta 1909 je v Tivoliju na svoje lastne stroške postavil prvo stalno umetnostno razstavišče v Ljubljani, s Sternenom in pozneje sam je vodil slikarsko šolo, bil je eden od ustanovnikov Narodne galerije, pokrovitelj novomeške pomladi in ustanovni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po prvi svetovni vojni je svojo lirično in simbolistično impresionistično tehniko nadgradil z ekspresionistično odločno potezo in z živo barvo, kot vodilne teme pa obdržal Savo pri Tacnu, breze, delo na polju in pozneje tudi tihožitja.
| DELA | ||
|---|---|---|
| Sončni breg | Zima | Pri svetilki |