Vsebina:

Filozofija Matematika Meta fizika Kemija Medicina

PODROCJA ZNANOSTI

To je nek testni spis kjer samo nekaj random pišem da zgleda kt da mamo neki

Filozofija

Matematika

Grki definitivno niso bili prvo ljudstvo, ki je uporabljalo števila in osnovne računske operacije. Torej, kaj razlikuje njihovo matematiko od tiste, ki so jo uporabljale predhodne civilizacije? Grki so prvi matematiko razvili kot teoretično disciplino, ki je zahtevala logično razmišljanje in dokaze.

O začetkih grške matematike ne vemo veliko, saj iz takratnega časa nimamo direktnih dokazov. Vse najdene informacije izhajajo iz del kasnejših avtorjev. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da so na tem področju na njih zelo vplivali Egipčani, pa tudi Babilonci.

Vrh je antična matematika doživela v helenistični in zgodnji rimski dobi. Tja so jo popeljali briljantni misleci, na primer Arhimed, Evklid, Hipokrat, Aristotel in drugi.

Kasnejši matematiki Rima, z izjemo Diofanta, niso odkrili ničesar omembe vrednega. Kljub temu je njihovo zbiranje grških spisov in komentarji na dela grških matematikov prav tako dragocena za današnje znanstvenike.

Meta fizika/Fizika

V antični Grčiji so fiziko in astronomijo sprva povezovali pod področjem »MetaFizika«. Ta je tako kot ostale grške vede močno temeljila na mitoloških načinih razmišljanja. Metafiziki so želeli razložiti kako dela svet okoli njih in iz česa je nastal. Z časom so ugotovili kaj so osnovni gradniki sveta in povezali naravo okoli njih z zvezdami na nebu.

Veliko poudarka je bilo na astronomiji ker so verjeli da se močno navezuje na mitologijo.

Fizikalni napredki Grkov so bili večinoma na vprašanjih gibanja teles in uporabe orodij. Bili so tudi prvi ki so ugotovili da je vse narejeno iz nerazdeljivih delcev atomov, četudi so drugi verjeli, da vse sestavljajo 4 elementi. Veliko ugotovitev je zasenčil Aristotel, ki je verjel v elemente ne v atome. Ugotovili so kako sila deluje na telesa in naredili veliko izumov.

V Astronomijo so bili zelo zainteresirani zaradi napovedovanja orbit in lege planetov, saj so trdno verjeli v zvezdna znamenja in usodo povezano z mitologijo. Uspešna napoved mrka je bila lahko ključna pri zmagi v vojni. Vse to se je izkazalo v tem da se je večina grških matematikov in fizikov poleg svojega dela ukvarjala tudi z astronomijo. Naredili so veliko pomembnih izumov in tez ki smo jih uporabili za razvoj današnjih teorij o izvoru in delovanju vesolja. Naredili so tudi ogromno zapisov o opazovanjih zvezd in sončnih mrkov s katerimi si lahko pomagamo še danes saj dobimo pogled na nebo izpred 2000 let. Tako kot danes so na poti do svojih ugotovitev kdaj tudi ne namenoma prišli do ugotovitev ki so pomembne tudi za izume ki služijo povprečnemu človeku. Izračunali so velikost zemlje, lune in sonca in njihove razdalje.

Pomembna odkritja Grkov pri fiziki

- Vse je narejeno iz nerazdeljivih delcev atomov (Levkip, Demokrit) 
- Zemlja je okrogla
- Radij zemlje (Erastoten)
- Zvezde so tudi na jugu zemlje (pod obzorjem)
- Pojasnili določene vremenske pojave
- Našli načine prikazovanj časa in datuma (ura, koledar)
- Škripčevje (Arhimed iz Sirakuze)
- Ocenjevanje razdalje z paralakso
			

Izumi grških fizikov

S fiziko so si grki pomagali na veliko različnih načinov. Glavna sta bila vodovod in škripčevje. Ugotovili so kako uporabljati škripčevje za dviganje težjih predmetov in naredili prve žerjave. Vodovod so nadgradili s uporabo vodnih stolpov ki so shranili potencialno energijo vode ki je nato naredila pritisk v mestnem vodovodu in ustvarili svedraste ročne črpalke za dviganje vode na višje mesto. S tem so tudi zalivali visoke vrtove/polja.

Kemija

Že od samih začetkov si človek zastavlja temeljno vprašanje, iz česa in kako je vse nastalo. Prve znane mitske pripovedi, ki odgovarjajo na to vprašanje segajo v neolitik, prve zapisane pa v 3. tisočletje pr. n. št. Na to pravzaprav osnovno vprašanje kemije, so poskušale odgovoriti mnoge civilizacije in kulture, med drugim tudi starogrška mitologija oziroma filozofija, ki se je iz mitologije razvila. Starogrško mitologijo sta obravnavala Homer in Heisod. Po Heisodu sta iz kaosa prišla prastarša vseh bogov Gea, ki predstavlja zemljo in Uran, ki predstavlja nebo. Njun sin Okean pa naj bi bil po Homerju oče vseh bogov, ki predstavljajo različne naravne pojave in se vpletajo v življenja ljudi.

Grška kultura se je skozi čas razvijala in širila po Sredozemlju. Na območju obal Male Azije so se ustanavljale Jonske kolonije, območje znano pod imenom Velika Grčija je predstavljal jug Apenina in Sicilija. V 6. stoletju pr. n. š. je bila Jonija zelo napredna in v prednosti pred ostalimi kolonijami in tako je postala zibelka antične znanosti. Jonski filozofi so se spraševali o nastanku stvarstva, utemeljili so kozmološko filozofijo in prvi razumno odgovorili na vprašanje o izvoru vsega. Prvi izmed njih je bil Tales iz Mileta. Z njim se je tako pojavila ideja o osnovnem počelu, o neki univerzalni snovi iz katere vse izhaja. Sam je za to snov vzel tekočino, torej nekaj materialnega. Danes vemo, da so osnovni gradniki snovi atomi, ki gradijo vse materialno. Tako je Tales z vodo kot osnovo vsega že prišel bližje resnici in se oddaljil od mita o izvoru sveta kot o božjem delu. Antične razlage sveta so seveda še vedno vsebovale tudi elemente neke višje sile, npr. tudi Tales ni znal vsega pojasniti z materialnim in je za razlago uporabil tudi dušo kot gonilo sveta. Talesova ideja o počelu sveta se je med jonskimi misleci ohranila, vendar pa se je predvsem definicija te osnovne snovi spreminjala. Nekatere ideje kot na primer Anaksimandrova, ki je kot osnovo opisovala neko nedoumljivo snov, so bile bolj abstraktne. Spet druge kot Anaksimenova, ki je za osnovo vzela zrak, pa so bile bolj stvarne.

Pod jonskimi misleci pa se ni razvila le ideja o nastanku oziroma o osnovi snovi. Pojavila se je tudi druga, za kemijo temeljna ideja – ideja o spremembi snovi, torej kemijski reakciji. Heraklit si je prav osnovo vsega razlagal kot spremembo. To je ponazarjal z ognjem kot primerom logosa, neke osnovne resnice. Razumel je, da se snov spreminja in tako postavil temelj današnji kemijski reakciji. Hkrati pa je prišel tudi do sklepa, da je snovi omejeno in da kar se porabi, mora tudi nastati. Torej je predvidel, da se masa pri kemijski reakciji ohranja, kar pa je zares potrdil šele Antoine Lavoisier leta 1789 s svojim zakonom o ohranitvi mase.

Leta 494 pr. n. št. so Perzijci osvojili Milet in tako je prišla doba zatona jonske znanosti in filozofije. Novo žarišče filozofske miselnosti so postale kolonije na Siciliji in Apeninskem polotoku. Tam se je v mestu Eleja nastanil Ksenofan, ki je skupaj s svojim naslednikom Parmenidom začel elejsko filozofsko šolo.

Parmenid pa je postavil idejo nasprotno Heraklitovi, o večnosti in stalnosti snovi. Vendar pa s tem ni zanikal spremembe kot take, pač pa je postavil še en temelj današnji kemiji. Osnova snovi je res stalna. Vemo, da so atomi delci, ki jih (razen z jedrskimi reakcijami) ne moremo ustvariti ali izničiti. S Parmenidovimi razlagami tako nauk o večni in nespremenljivi snovi kot podlagi za raznolik svet ni bil več sporen. Vendar pa so se filozofi še spraševali o številčnosti osnove sveta, torej ali imajo različne snovi skupno osnovo ali več ločenih osnov.

Medicina