× Domov Osebnosti Področja

Vsebina:

Na Vrh Fizika Anaksimander Hiparh Aristotel

NARAVOSLOVJE V ANTICNI GRCIJI

To je nek testni spis kjer samo nekaj random pišem da zgleda kt da mamo neki

Meta fizka/Fizika V antični Grčiji so fiziko in astronomijo sprvoma povezovali pod področjem »MetaFizika«. Ta je tako kot ostale grške vede močno temeljila na mitoloških načinih razmišljanja. Metafiziki so želeli razložiti kako dela svet okoli njih in iz česa je nastal. Z časom so ugotovili kaj so osnovni gradniki sveta in povezali naravo okoli njih z zvezdami na nebu. Veliko poudarka je bilo na astronomiji ker so verjeli da se močno navezuje na mitologijo. Fizika: Fizikalni napredki Grkov so bili večinoma na vprašanjih gibanja teles in uporabe orodij. Bili so tudi prvi ki so ugotovili da je vse narejeno iz nerazdeljivih delcev atomov, četudi so drugi verjeli, da vse sestavljajo 4 elementi. Veliko ugotovitev je zasenčil Aristotel, ki je verjel v elemente ne v atome. Ugotovili so kako sila deluje na telesa in naredili veliko izumov. Astronomija:
V Astronomijo so bili zelo zainteresirani zaradi napovedovanja orbit in lege planetov, saj so trdno verjeli v zvezdna znamenja in usodo povezano z mitologijo. Uspešna napoved mrka je bila lahko ključna pri zmagi v vojni.
Vse to se je izkazalo v tem da se je večina grških matematikov in fizikov poleg svojega dela ukvarjala tudi z astronomijo. Naredili so veliko pomembnih izumov in tez ki smo jih uporabili za razvoj današnjih teorij o izvoru in delovanju vesolja.
Naredili so tudi ogromno zapisov o opazovanjih zvezd in sončnih mrkov s katerimi si lahko pomagamo še danes saj dobimo pogled na nebo izpred 2000 let. Tako kot danes so na poti do svojih ugotovitev kdaj tudi ne namenoma prišli do ugotovitev ki so pomembne tudi za izume ki služijo povprečnemu človeku.
Izračunali so velikost zemlje, lune in sonca in njihove razdalje.
Pomembna odkritja Grkov pri fiziki so bila:
Vse je narejeno iz nerazdeljivih delcev atomov(Levkip, Demokrit)
Zemlja je okrogla
Radij zemlje (Erastoten)
Zvezde so tudi na jugu zemlje(pod obzorjem)
Pojasnili določene vremenske pojave
Našli načine prikazovanj časa in datuma(ura, koledar)
Škripčevje(Arhimed iz Sirakuze)
Ocenjevanje razdalje z paralakso
Pomembni predstavniki so:
Anaksimander
Aristotel
Demokrit
Arhimed
Tales
Heraklit
Anaksagora
Plato




Anaksimander:
Fizika, astronomij, geografija, geometrija
610 pr.kr. Milet – 547 pr.kr.
Učil se je od Talesa
Postal vodja šole in učil Anaksimina
Prvi ki je zapisal svoje študije
V teorijah imel vpliv iz mitologije
Teorije:
Svet je narejen iz neskončne snovi vse se na koncu vrne v to snov ko umre ali se uniči
Mislil da so zvezde bližje zemlji kot luna najbolj oddaljeno je mislil da je sonce
Ugotovil da mora sonce biti veliko težje kot so mislili
Verjel da so zvezde na zvezdni krogli ki sega tudi na južni pol
Verjel da so vremenski pojavi posledica elementov ne bogov
On in Demokrit verjela da je dež rezultat »odvzemanja vode/vlage iz zemlje« iz strani sonca
V grčijo prinesel »Gnomon« del sončne ure ki naredi senco
Znal napovedati ekvinokcije
Tales
Fizika, astronomija, matematika
626 pr.kr. Milet – 548 pr.kr
Delal po takrat novi »Arhaični metodi«, ki je malo manj temeljila na bogovih
Verjel da zemlja plava v vodi
Verjel da je voda osnovni element iz katerega je vse narejeno
Eratosten:
astronomija, matematika, geografija
Kirena 276 pr.Kr – Aleksandrija 194 pr.kr
Eratosten je vrjel da je zemlja okrogla in ga je zanimal njen obseg. S pomočjo trigonometrije, in meritev kota do sonca iz različnih krajev je zbral dovolj podatkov da je izračunal obseg zemlje z napako 1% (njegova vrednost: 39.690km, današnja vrednost: 40.075km).
Rezultat je zapisal v stadijih za katere nismo čisto prepričani koliko so merili saj so v različnih državah uporabljali enako ime za različno razdaljo.
S podobnimi metodami in s opazovanjem mrkov je uspel izračunati razdaljo od sonca do zemlje in razdaljo od lune do zemlje oba sta mu uspeli zelo natančno z napako manj kot -1%
Napisal je tudi katalog zvezd a se ta ni ohranil.
Imel matematične uspehe
Arhimed
Sirakuze 287 – c. 212 BC
Je bil izjemen matematik in je pozneje svoje matematično znanje uporabil pri opisovanju fizičnih pojavov
Ukvarjal se je s statiko in hidrostatiko, dokazal enačbo za vzvod in za težišče telesa. Izpeljal je enačbe za hidrostatični tlak in razvil na konceptu svedraste črpalke.
Izumil je tudi veliko obrambnih naprav za zavarovanje sirakuz. Naredil je napravo iz več konkavnih ogledal ki je sončno svetlobo skoncentrirala v malo točko in s tem lahko zažgala lesene ladje in Žerjav za dviganje ladij iz vode. Izboljšal je natančnost katapulta in razvil števec za prepotovano razdaljo.
Prispeval je tudi veliko k astronomiji, njegova opazovanja mrkov je celo zapisal Ptolemej v delu Almagast. Sam je tudi izpeljal svoj način za izračun razdalje do sonca in vlagal denar v izgradnjo planetarijev.
Ptolomaj
Aleksandrija 85-165
Grško Egipčanski astronom
V njegovo najbolj pomembno astronomsko delo je Almagast ki je zapisnik vseh zvezd in nebesnih teles ki so jih do zdaj odkrili. Naredil ga je iz zapiskov različnih Grških in Arabskih filozofov in je bil za kar nekaj časa najbolj obsežni katalog zvezd. Sam je poimenoval kar nekaj ozvezdij veliko imen pa je dobil iz starih babilonskih zapisov.
Njegov pogled na vesolje je postavil v središče Zemljo okoli katere se je vse vrtelo
Izdal je tudi delo Tetrabiblos ki vsebuje zapise za izračunavanje lokacije planetov na določen dan v prihodnosti in kako njihova lega vpliva na človeštvo(astrologija- močno povezano z vero)

Hiparh
190-120 prkr
Opazil da se je zvezda špika navidezno premaknila za 2 stopinji od lege ki je bila zapisana v 150 let starih katalogih, zato je naredil teorijo o premikanju »nebesne sfere« saj je verjel da so vse zvezde prilepljene na kroglo okoli zemlje.
Opazoval je razdaljo med luno zemljo in soncem. Razdaljo Zemlja-Luna ocenil na 63 radijev zemlje. Pravilna razdalja je 60 radijev.
Delal je na teoriji Mrkov in ugotovil na kakšne intervale lunina orbita seka ekliptiko, kar je močno pomagalo pri predvidevanju mrkov.
Mislil je da je pot sonca okoli zemlje krožna, a je opazil da se sonce po nebu premika z različno hitrostjo skozi leto, kar je probaval razložiti z modeli epiciklov. Uspelo mu je najti enačbo in model osončja s katerim je za katerikoli dan v letu lahko predvidel lego sonca. Njegov model je ostal dokaj nespremenjen do Kopernika ki je v 16stol postavil sonca na sredino osončja namesto zemlje.
Želel je tudi čim bolj natančno izračunati dolžino tropskega leta(čas ki ga sonce rabi da naredi en navidezen krog okoli ekliptike), vsaka posamezna izmeritev ni bila prav točna a ko jih je združil je dobil približek ki je bil le 6 minut predolg


Aristotel:
Makedonija(Grčija) 384-322 pr.kr
Razdelil vede na Fiziko, Matematiko in Filozofijo. Opustil je metafiziko in jo označil kot začetek filozofije in kot disciplino ki raziskuje »obstoj kot obstaja«.
Ni prav veliko naredil novega za fiziko večina svojih zapisov in mnenj so le ugotovitve predsokratikov.
Verjel da svet sestavljajo 4 elementi. Naredil veliko miselnih eksperimentov v katerih pravi da popolnoma povezana enota ne more biti narejena iz več manjših delov in mora imeti pot ki je neprekinjena med vsemi deli enote.
Z drugimi besedami je pravil da stvari nemoreje biti narejene iz nedeljivih atomov saj potem bi med njimi bil prostor. Tako je menil tudi o času saj je med dvema trenutkoma v času vedno lahko še en trenutek.
Opazoval premikanje zvezd in verjel da morajo za njim biti fizikalni zakoni. Opazoval je lunine mrke in iz teh opazovanj naredil teorijo, da je zemlja okrogla in da je nepremično središče vesolja okoli katerega se vrtijo vse druge stvari.
Verjel je tudi da je atmosfera nepremična in da se tam dogaja veliko trenja zato se plini ki so jih izbruhnili vulkani vžgejo in naredijo utrinke in komete. Ta razlaga kometov se je obdržala vse do 16.stol.
Aristarh:
310-230 pr.kr
Izumi grških fizikov:
S fiziko so si grki pomagali na veliko različnih načinov.
Glavna sta bila vodovod in škripčevje. Ugotovili so kako uporabljati škripčevje za dviganje težjih predmetov in naredili prve žerjave. Vodovod so nadgradili s uporabo vodnih stolpov ki so shranili potencialno energijo vode ki je nato naredila pritisk v mestnem vodovodu in ustvarili svedraste ročne črpalke za dviganje vode na višje mesto. S tem so tudi zalivali visoke vrtove/polja.



Viri:
Wikipedia
Britannica- https://www.britannica.com 1/29/2024 20.00
The Astronomy Book,-Penguin Random house- 2017