Zgodovina rasnih predsodkov je dolga, zapletena in prepletena z razvojem družb, kolonializma, suženjstva in nacionalnih identitet. Spodaj je pregled najpomembnejših obdobij in dejavnikov: 1. Antika – začetki razlikovanja, ne pa rasizma V starih civilizacijah (Egipt, Grčija, Rim) so ljudje opažali razlike v videzu in kulturi, a predsodki so bili večinoma kulturni ali etnični, ne biološki. Na primer, Grki so »barbare« (negrško govoreče narode) imeli za manj civilizirane, ne pa nujno za manjvredne po rasi. Ideja »rase« kot biološke kategorije takrat še ni obstajala. 2. Srednji vek – religija kot temelj razlikovanja V srednjeveški Evropi je prevladovala verska diskriminacija (npr. proti Judom in muslimanom). Predsodki so bili povezani s »krivo vero« ali »poganstvom«, ne pa s telesnimi značilnostmi. Pomembno pa je: trgovina s sužnji (zlasti Afričani prek arabskih in kasneje evropskih trgov) je že takrat začela utrjevati predstave o razlikah med ljudmi. 3. Kolonializem in transatlantska trgovina s sužnji (15.–19. stol.) To obdobje je ključno za oblikovanje modernih rasnih predsodkov. Evropejci (Portugalci, Španci, Britanci, Francozi ...) so kolonizirali Afriko, Ameriko in Azijo ter trgovali z milijoni zasužnjenih Afričanov. Da bi opravičili izkoriščanje, so razvili ideologijo rasne hierarhije – idejo, da so Evropejci "civilizirani" in "višji", Afričani pa "primitivni". Pojavijo se prve "znanstvene" teorije ras (npr. fiziognomija, rasna antropologija), ki so poskušale biološko razložiti razlike in jih utemeljiti. 4. 19. stoletje – psevdonaučni rasizem Pojav darvinizma in zloraba njegovih idej (t. i. "socialni darvinizem") sta utrdila prepričanje, da so nekatere rase naravno superiorne. Kolonialne sile so rasne predsodke uporabile za upravičevanje imperializma, prisilnega dela in genocida (npr. v Kongu ali Avstraliji). V ZDA so predsodki upravičevali segregacijo in neenakopravnost črnskega prebivalstva po odpravi suženjstva. 5. 20. stoletje – rasizem kot politična ideologija Vrhunec: nacizem v Nemčiji, ki je uvedel sistematično rasno politiko (antisemitizem, genocid). Po 2. svetovni vojni so ZN in znanstvena skupnost zavrgle idejo bioloških ras – genetske raziskave so pokazale, da so razlike med ljudmi minimalne. Kljub temu so predsodki preživeli v obliki strukturnega in institucionalnega rasizma (npr. apartheid v Južni Afriki, diskriminacija v ZDA, kolonialne mentalitete v Evropi). 6. Današnji čas Danes se rasni predsodki pogosto kažejo posredno: v neenakih možnostih, stereotipih, medijski reprezentaciji in diskriminaciji. Gibanja, kot so Civil Rights Movement, Black Lives Matter in antirasistične pobude po svetu, se borijo za enakopravnost. Kljub napredku ostajajo globoko zakoreninjene družbene predstave, ki izhajajo iz stoletij zgodovinskih neenakosti.