Nelson Mandela se je rodil leta 1918 v majhni vasi Mvezo v Južni Afriki. Kot mladenič je študiral pravo in se kmalu začel boriti proti apartheidu, sistemu rasne segregacije, ki je temnopoltemu prebivalstvu odvzemal temeljne pravice. Postal je član Afriškega narodnega kongresa (ANC) in sodeloval pri organiziranju protestov, sprva nenasilnih, pozneje pa tudi v bolj odločni obliki odpora. Leta 1962 so ga aretirali, dve leti pozneje pa obsodili na dosmrtni zapor. Večino kazni je prestal na zloglasnem zaporu Robben Island. Kljub težkim razmeram, prisilnemu delu in izolaciji ni opustil svojih idealov. Prav v zaporu je dozorela njegova vizija sprave med rasami, ne maščevanja. Leta 1990 so ga po skoraj 27 letih izpustili. Namesto da bi spodbujal sovraštvo, je pozval k dialogu in sodelovanju. Skupaj s takratnim predsednikom F. W. de Klerkom je vodil pogajanja, ki so pripeljala do konca apartheida. Leta 1993 je prejel Nobelovo nagrado za mir, leto pozneje pa postal prvi temnopolti predsednik Južne Afrike. Mandela je znan po svoji izjemni moralni drži: zagovarjal je enakost, dostojanstvo vseh ljudi, odpuščanje in mirno reševanje konfliktov. Njegovo življenje še danes navdihuje ljudi po vsem svetu kot dokaz, da je mogoče premagati krivico z vztrajnostjo, pogumom in človečnostjo. Citat: “Vedno se zdi nemogoče — dokler ni storjeno.”