| Menu | ||
|---|---|---|
| Kosilo | Prehranjevalne navade | Sadje |
Prehranjevanje je osnovna potreba, a hkrati tudi kulturni izraz vsake družbe. Po svetu se prehranjevalne navade zelo razlikujejo – od tega, kaj ljudje jedo, kako jedo, do pomena obroka v vsakdanjem življenju.
Na Japonskem ima hrana globok kulturni pomen. Jedi, kot so suši, ramen in tempura, so pripravljene z veliko pozornosti do podrobnosti. Pri jedi je pomembno tudi vedenje – na primer, reči "Itadakimasu" pred obrokom pomeni spoštovanje do hrane in tistih, ki so jo pripravili.
Francozi so znani po tem, da si vzamejo čas za obroke. Hrana ni samo potreba, ampak užitek. Pomemben del dneva je kosilo, ki pogosto traja več kot eno uro, včasih celo več hodov. Zajtrk je običajno lahek (kroasan, kava), večerja pa pogosto obsežnejša.
V kitajski kulturi je hrana pogosto postrežena v skupni obliki – več jedi na sredini mize, vsi si postrežejo. Obstaja ogromna raznolikost regionalnih kuhinj (sečuanska, kantonska, pekinška ipd.), vsaka z edinstvenimi okusi in sestavinami..
Mehičani obožujejo bogate okuse, začimbe in lokalne sestavine. Tacos, enchiladas in tamales so le nekateri izmed priljubljenih jedi. Ulična hrana ima pomembno vlogo – hitra, okusna in dostopna.
Indijska kuhinja je znana po uporabi številnih začimb in arom. Mnogi Indijci so pogosto vegetarijanci, zlasti iz verskih razlogov (hinduizem, džainizem). Hrana se pogosto je z rokami, zlasti z desno roko, saj se leva šteje za "nečisto".
Slovenci imajo raznoliko prehrano – od krompirja, mesa, juh, do testenin in zelenjave. Zajtrk je običajno preprost, kosilo glavni obrok dneva, večerja pa lažja. V zadnjem času se povečuje tudi zanimanje za zdravo prehrano in lokalno pridelano hrano.
v kosilo je izjemno pomemben obrok dneva, ki ga uživajo skoraj vsi na svetu. vec o kosilu si lahko preberete tukaj