Ogrevanje prostorov

Uporaba pametnejših termostatov

Porabo plina lahko zmanjšamo z bolje regulirano temperaturo v prostorih. Ker imajo vse učilnice nastavljeno enako temperaturo radiatorjev, opažamo da je v določenih prostorih temperatura previsoka, zaradi česar pogosto odpremo okna v učilnicah.

To bi se lahko rešilo z inštalacijo radiatorskih termostatov ali kaj podobnega, v učilnicah. Tako bi preprečili previsoke temperature.

Uporaba prezračevalnega sistema

Včasih odpremo okna tudi zaradi slabega zraka v učilnicah. Tega se z spremembo temperature vode v radiatorjih ne da rešiti. Imamo pa na šoli že inštaliran centralni prezračevalni sistem (HVAC) v nekaterih učilnicah. Tak sistem bi lahko namestili v vse učilnice, saj bi hkrati omogočal prezračevanje in ogrevanje - bolj učinkovito izmenjevanje toplote med notranjim in zunanjim zrakom (zaradi izmenjevalnika toplote, skozi katerega gre zrak, ki zapušča zgradbo). Poleti pa bi seveda tudi omogočal hlajenje prostorov.

Uporaba toplotno črpalke

Pri projektu smo razglabljali o rešitvi tega problema in prišli do rešitve pri modernih sistemih toplotnih črpalk, tako plina praktično ne bi potrebovali. To bi pripomoglo k manjšem ogljičnem odtisu šole. Za to rešitev ni bilo možno najti konkretne primerjave, saj so toplotne črpalke tolikšne velikosti delo po naročilu in niso na voljo za fizične osebe.

Spodnja grafa prikazujeta porabo energije na Gimnaziji Vič z plinskim bojlerjem oziroma toplotno črpalko.

Po izračunu porabe energije s toplotno črpalko bi lahko porabili do 40% manj energije. (Uporabljen podatek: COP = 3). Kar pa bi prihranilo (samo) 20t emisij (ker ima trenutno elektrika večji ogljični odtis od zemeljskega plina, iz enakega razloga odsvetujemo namestitev električnega bojlerja).

>>Komentar: Vse zgoraj predlagane rešitve so združljive ena z drugo, torej lahko delujejo skupaj.

Poraba/proizvodnja elektrike

Na sam ogljični odtis elektrike ne moremo vplivati, lahko pa bi namestili sončne celice. Glede na to, da se večino elektrike na šoli porabi ravno čez dan, ko sončne celice dosežejo največjo proizvodnjo, izgleda, da bi bila to kar dobra ideja. Po drugi strani pa je v Ljubljani, sploh pozimi pogosto megla, ravno takrat ko potrebujemo največ energije, poleti, ko pa sončne celice proizvedejo največ elektrike, pa nas ni v šoli. Zaradi tega, nakup sončnih celic in njihova namestitev po našem mnenju ne bi obrodila velikih sadov.

Poleg tega od nedavnega za nove sončne elektrarne ne velja več letni obračun porabe elektrike (vsaj za gospodinjstva). Da bi izbrali sončne celice, bi bil nujno potreben še kakšen nasvet strokovnjaka. Morda bi bilo smiselno namestiti sončne celice z baterijami samo za približno polovico porabe elektrike Gimnazije Vič.

Ugotovili smo, da zelo veliko dijakov pride v šolo z avtobusom, vlakom, kolesom ali peš, kar 83% (če vzamemo tistih 97 dijakov, ki so odgovarjali na anketo za reprezentativni vzorec). Ostali se pripeljejo z avtomobilom. Tukaj ni več veliko prostora za izboljšave. Nekateri se morajo pripeljati z avtom, zaradi razdalje in/ali neugodnih razmer v javnem prevozu. Največ kar lahko naredimo je promoviranje hoje in kolesarjenja v šolo, ter povečanje in/ali izboljšanje kolesarnice (na primer, da kolesarji ne bi rabili priti v šolo skozi glavni vhod).

Jasno je, da se z avtomobilom pripelje veliko večji delež profesorjev, kot pa dijakov. Lahko bi uvedli dnevno parkirnino, ki bi znašala 1€ za navadne avtomobile in 0,5€ za električne (na dan).