Spletna družabna omrežja (občasno, kadar ne gre po namenu ali obsegu za družbeni vidik, poimenovana socialna omrežja) so aplikacije, spletne storitve, platforme ali strani, ki gradijo in odražajo družbene mreže ali družbene odnose med ljudmi, ki imajo npr. skupne interese in/ali aktivnosti. Te spletne aplikacije posameznikom omogočajo ustvarjanje javne ali delno javne podobe znotraj omrežja, oblikovanje seznama uporabnikov, s katerimi so povezani in prikazovanje in pretok njihovih seznamov povezav in povezav drugih v omrežju.
Strani spletnih družabnih omrežij omogočajo uporabnikom deljenje zamisli, dejavnosti, dogodkov in interesov znotraj svojih omrežij – zagotavljajo sredstva za interakcijo med uporabniki preko interneta (elektronska pošta, takojšnje sporočanje), »brez konvencionalnih omejitev materialnih virov, bližine in začasnosti.Vse to pa temelji na trgih družbenih mrež, ki opredeljujejo kreativne industrije in nove medije, tako, da integrirajo in preoblikujejo nove tehnologije v nove storitve ter vpeljejo različnost tokov novosti v lastniško ekonomijo. Glavni atribut spletnih družbenih omrežij je nudenje posamezniku možnost ohranjanja stikov z ljudmi, ki jih morda sicer ne bi videl nikoli več. Po drugi strani pa lahko s pomočjo spletnih družbenih omrežij posameznik gradi novo obsežnejšo mrežo poznanstev in pridobiva nove prijatelje. Vsi ti spletno zgrajeni odnosi oz. omrežja zajemajo ogromno število uporabnikov interneta, katerih članstvo (participacija) ni trdno – »je izjemno tekoče, z nizkimi socialnimi stroški povezanimi z vstopom ali izstopom.« Družbena omrežja so tako kot številne druge mreže nekako urejena s pridihom naključnosti. To pa zato, ker si še tako naključne stike, s katerimi se povežemo v večjo mrežo, ne izberemo čisto naključno. Vsak posameznik ima zavestno ali nezavedno v mislih nekatera merila in pričakovanja, ki naj bi jim njegovi (novi) prijateljski stiki zadostili.
Na spletnih družabnih omrežjih se uporabniki lahko predstavijo, si oblikujejo svoje družbeno omrežje ter ustvarijo ali ohranjajo stike z drugimi [5]. Takšna spletna mesta so lahko poslovno obarvana (npr. LinkedIn.com), romantično usmerjena (npr. Friendster.com), namenjena deljenju skupnih interesov (npr. Myspace.com), namenjena študentskemu druženju (npr. Facebook na začetku) ali vsem (npr. Facebook danes). [5] Tako kot si zunaj tega virtualnega sveta oblikujemo različne interesne skupine, kategoriziramo ljudi glede na to, kaj imamo z njimi skupnega ipd., je tudi na spletu zgodba enaka. Bistvena je le očitna preprostost ohranjanja in navezovanja stikov z ljudmi z različnih koncev sveta in z različnimi interesi, ki jih v ogromnem in neomejenem realnem svetu morda ne bi niti opazili.
Kakšne tipe družabnih omrežij bomo zasledili, je odvisno od tega, kako se do njih dostopa (npr. prek mobilnega telefona) ter glede na to, kakšne interaktivne storitve nam ponujajo. Če je neko spletno družbeno omrežje specializirano za prenos in ogled video vsebin kot npr. YouTube, bomo tam redko našli še kaj drugega, saj gre za omrežje, ki je vsebinsko specializirano za video vsebine. Večinoma pa je vsem spletnim družbenim omrežjem skupna možnost dodajanja komentarjev uporabnikov, obstajajo pa tudi takšna, kjer lahko posameznik z nekaj znaki napiše krajši blog – t. i. mikroblog (npr. Twitter).
Možnost, da računalniško mreženje omogoči nove oblike računalniško posredovanih družbenih interakcij, je bila znana že zgodaj. Prizadevanja o podpori spletnih družabnih omrežij skozi računalniško posredovano komunikacijo so se začela v mnogih zgodnjih spletnih storitvah, vključno z Usenet, ARPANET, LISTSERV in storitvah oglasne deske (BBS). Številne prototipne lastnosti spletnih družbenih omrežij pa so prav tako bile prisotne v spletnih storitvah, kot so America Online, Prodigy in CompuServe.
Zgodnja družabna mreženja se na svetovnem spletu pojavijo v obliki spletnih skupnosti, kot so Theglobe.com (1995) , Geocities (1994) in Tripod.com (1995). Mnoge teh z mnogo spletnih strani je začelo razvijati naprednejše funkcije, ki uporabniku olajšajo iskanje in urejanje prijateljev. Ta novejša generacija družbenih spletnih strani je zacvetela s pojavom Makeoutclub-a leta 2000, ki mu je leta 2002 sledil Friendster[11] in kmalu postal del internetnega mainstreama. Leto pozneje mu sledita MySpace in LinkedIn, in nazadnje še Bebo. Potrditev porasta popularnosti strani družbenih omrežij pa je z letom 2005 pomenil podatek, da je imel MySpace več ogledov kot Google. Facebook, ustanovljen leta 2004, je od takrat postal največje spletno družabno omrežje na svetu. Poleg njega pa dandanes že skoraj vsaka druga stran uporablja širok nabor modelov družbenega mreženja.
Zgradba virtualnih prostorov vsekakor omogoča in namiguje na nekatere vrste interakcij, ravno tako kot na naše interakcije vpliva arhitektura fizičnih prostorov. Arhitekture spletnih družbenih omrežij zajemajo strukturo, obliko in organizacijo, razlikujejo pa se lahko glede na njihov namen in razvijajočo se tehnologijo. Nekatera omrežja imajo tako omejen dostop do oblikovanja profila oz. podobe, nekatera pa na primer drugačna pravila glede tega, kdo lahko naš profil vidi.
Za spletno mreženje so značilne konvencionalne funkcije. Najpogosteje morajo uporabniki ustvariti svoj profil, ki vsebuje različne informacije o njih. Seveda pa lahko na svoj spletni oz. podobo naložijo tudi svoje slike, objavijo svoj blog, iščejo druge uporabnike s podobnimi interesi ter zbirajo in delijo seznam stikov. Dodatek uporabniških profilov pa je mesto, kjer so komentarji prijateljev in drugih uporabnikov. Za varstvo uporabnikove zasebnosti imajo [družbena omrežja] navadno ukaze, ki omogočajo uporabniku, da si sam nastavi, kdo lahko vidi njihov profil, jih kontaktira, doda na seznam stikov ipd. V zadnjih letih je prav tako mnogim različnim organizacijam postalo skupno ustvarjanje profilov, za promoviranje lastnih produktov in storitev.
Nekatera spletna omrežja imajo še dodatne funkcije, kot npr.: možnost ustvarjanja skupin, ki imajo skupne interese in pripadnosti, možnost nalaganja in predvajanja video datotek ter možnost razpravljanja v forumih. Nenazadnje pa je postalo popularno tudi mobilno družbeno mreženje, ki dodatno poenostavi konstantno povezovanje uporabnikov spletnih omrežij, saj za to ne potrebujejo več zgolj računalnika, obenem pa so lahko »v stiku« s svojimi prijatelji na vsakem koraku.
Poleg vseh pozitivnih lastnostih in doprinosov spletnih družbenih omrežij, pa je treba omeniti tudi nekatere slabosti le-teh. Kot pri vsaki drugi spletni aplikaciji ali storitvi tudi pri spletnih družbenih omrežjih naletimo na morebitne zlorabe in neprijetnosti. Najpogostejše in najbolj problematično je vprašanje zasebnosti. Uporabniki v svojem spletnem profilu oz. podobi namreč objavijo svoje osebne podatke, ki jih nepridipravi lahko zlorabijo (npr. kraja identitete). Pojavijo se vprašljivo pristni profili, celo dvojni profili, lažni profili in informacije ipd. Problem pa je, da ko enkrat objavimo informacije na internetu, jih je skoraj nemogoče popolnoma izbrisati. Krivcev za ogrožanje uporabnikove zasebnosti pa je več. Uporabniki lahko nenazadnje objavijo zasebne informacije, ki jih spletna stran nezadostno zavaruje in tako omogoči tretji strani, da prosto uporablja objavljeno na družbenih omrežjih v različne namene. Včasih niti zaščita z geslom ne pomaga. Hote ali ne podatki kmalu postanejo dostopni vsem poznanim in neznanim uporabnikom interneta. Poleg zlorabe osebnih podatkov in posameznikove zasebnosti pa bomo na straneh spletnih družbenih omrežij zasledili še vsaj dva druga tipa zlorab: t. i. »trolling« (=čustvena zloraba; žaljenje in norčevanje) ter »spletno teroriziranje«.
