ERASMUS PROJEKT-Knjige brez platnic


ZGODOVINA SPOLNIH PREDSODKOV

Matriarhat in patriarhat

Patriarhat je družbeni sistem, v katerem obstaja neravnovesje moči med moškim in ženskim spolom, ženske pa so podrejene moški nadvladi.
Matriarhat je družbeni sistem, v katerem imajo ženske osrednjo ali bolj sveto vlogo v družini, državi in družbenem redu. (-> poudarek na enakopravnosti, čaščenje ženske, miroljubno, itd.)

Nekoč, v času, ki se je končal pred približno 5000 leti je bila človeška družba urejena po drugačnih vzorcih. Nekateri pravijo tej družbi matriarhalna družba, torej družba, osredotočena na Žensko, Mati kot središčni element svoje ureditve. Drugi imenujejo to družbo miroljubna civilizacija, katere osrednje vrednote so bile miroljubnost, solidarnost, umetnost in duhovnost. Arheološki ostanki iz tega časa pričajo o odsotnosti bojevanja in poslikave v jamah, templjih in predmetih pričajo o enakovrednosti moških in žensk ter moške in ženske energije. To je bil čas, ko je bila Ženska čaščena kot počelo življenja in njeni misteriji, ki so temeljili na ciklu življenja – rojstvu, rasti in smrti, so bili temelj družbenega duhovnega življenja. Življenje, Zemlja, Narava so bili čaščeni kot sveti, saj so ljudje v njih videli utelešenje Boginje Matere. Ženska modrost in védenje, za katera so se ljudje zavedali, da izhajajo iz ženskih biološko-duhovnih prehodov, ki ženske obdarujejo z globoko preobrazbo in dostopanjem do notranjega vira modrosti, sta bila temelj etike, duhovnosti in družbenih vrednot te civilizacije.

Patriarhat se je pojavil z začetkom razlikovanja ljudi po premoženji, moči in ugledu; v dobah kovin. Moški, ki so bili lovci, so bili močnejši in s tem pridobili večjo vlogo nad ženskami in otroki. Nastanek denarje je še dodatno razslojil družbo, da nastane hierarhična ureditev. Vlogo družinskega poglavarja dobi moški. Pred tem, torej v prvih ljudstvih je prevladoval matriarhat, še vedno pa so si po spolu delili različna dela in naloge. V patriarhatu je glavno vlogo v religiji postopoma dobil moški, ženska pa manjšo ali nepomembno, kar je prispevalo k razširjenju te družbene ureditve. Okoli 2000 pr.Kr postane to prevladujoča oblika družbe.

Vmesni čas

Ženske so vse do zadnjih dveh stoletij (19., 20. stol.) bile v podrejenem položaju. Moški so imeli vodilno vlogo v znanosti, politiki, ekonomiji in tudi v posameznih družinah. Ženskam dosežkov niso oziroma so redko priznavali. Šele v 18. stoletju z začetkom francoske revolucije se pojavi ideja o enakosti spolov (oziroma vsaj težnja po določenih pravicah za ženske), a do tega še ne pride. V 19. stoletju se ženske že aktivno začnejo zavzemati za določene pravice; to so pravica do lastnine, izobrazbe, dela, volilne pravice itd. Volilno pravico so v Evropi in ZDA dosegle šele v začetku 20. stoletja kot posledica svetovnih vojn. Slovenija oz. Jugoslavija je volilno pravico za ženske uveljavila l.1945. Tako so se začele prve enakosti med spoloma.

S pojavom družine, (oz. plemen) so se začele deliti tudi vloge v takratni družbi; ženske so bile nabiralke, skrbnice otrok, moški pa lovci.

Skozi stari in srednji vek je položaj žensk ostal podrejen moškim, ta je bil glava družine in je zanjo odločal. Le ženske iz plemiških družin so živele bolj razkošno in fino življenje, imele so služničad itd.

V meščanski družini je imel mož pomembnejšo vlogo kot ženska, ki je bila predvsem mati in gospodinja. Že med otroci so delali razliko, saj so samo dečki lahko hodili v šole, deklice pa so doma pomagale pri hišnih in gospodinjskih opravilih. Ženske niso bile zaposlene in so doma opravljale gospodinjska dela in skrbele za družino. Šele konec 18. stoletja je po zaslugi ženske cesarice Marije Terezije šola postala obvezna tudi za dekleta.

Ko so v 19. stoletju nastale tovarne, je bilo več potreb po delovni sili. Kmečke družine so se priseljevale v mesto. Da bi družine z veliko otroci preživele, so se zaposlovale tudi ženske in celo otroci od osmega leta starosti. Ženske so bile slabše plačane kot moški. Delali so tudi 12 ur na dan, tudi ponoči in ostalo jim je malo časa za družinsko življenje. Mnogi otroci nismo mogli hoditi v šolo, zaradi tega so ostali nepismeni in neizobraženi.

Ženske so bile vse do 19. stoletja podrejene moškim. Zaradi slabih razmer veliko dela in majhna plača, niso imele časa za družino in ker niso imele enakih pravic kot moški, so se uprle. Borile so se za pravico do lastnine, do ločitve, volilno pravico (Slovenija; 1948 (Wikipedia)), šolanje in da bi imele enake pravice kot moški.

Ženske pa so opravljale poklice kot so medicinske sestre, prodajalke, šivilje, gospodinjske pomočnice, varuške, učiteljice, kmetice, perice, tajnice, telefonistke… Šele v poznem 20. stoletju začnejo vstopati tudi v tradicionalne moške poklice (ww1,ww2?), npr. zdravnica, itd. Prej za te poklice niso imele statusa, oziroma tudi niso imele časa / priložnosti saj so se poročile in nato skrbele za otroke.