| MENU | ||
|---|---|---|
| sladkorna bolezen | tip 1 | tip 2 |
To bolezen so nekdaj imenovali starostna sladkorna, saj se je pojavljala skoraj izključno pri starejših ljudeh. V zadnjih letih pa je število obolelih tridesetletnikov zraslo kar za 70 odstotkov. Zboli tudi čedalje več otrok. Če se za sladkorno bolezen tipa 2 ne menimo, ima lahko dolgoročno resne posledice za zdravje.
Sladkorna bolezen tipa 2 se (nasprotno s tipom 1) postopoma razvija dolga leta. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 žleza slinavka dobro deluje, celice beta proizvajajo inzulin. Do težav torej pride zaradi inzulinske rezistence telesnih celic. Te v telesu bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 (posebno celice mišic, jeter in maščobnega tkiva) ne prepoznavajo več inzulina oziroma ga stežka prepoznavajo, zato glukoza ne more prodreti v notranjost celice. Sladkor ostane v krvi, čeprav ga celice nujno potrebujejo in zato pošiljajo čedalje več signalov, s katerimi opozarjajo na potrebo po glukozi. Zato trebušna slinavka proizvaja vedno več inzulina, pri čemer pa se še kar naprej zdi, kot da ga primanjkuje. Raven krvnega sladkorja ostaja povišana, saj celice ne sprejmejo dovolj glukoze. Z napredovanjem bolezni se lahko žleza slinavka izčrpa in neha delovati.
Sladkorna bolezen tipa 2 tudi uradno velja za obolenje, ki se lahko razvije zaradi nezdravega prehranjevanja in načina življenja. Zato so tudi zdravniki uradne medicine začeli pacientom priporočati tri temeljne spremembe življenjskega sloga: uživanje manj sladkorja in ogljikovih hidratov, zmanjšanje telesne teže in več rednega gibanja.
Možni razlogi za nastanek te bolezni:
Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je v razvitem svetu počasi prerasla že v pravo množično bolezen. Za sladkorno boleznijo namreč boleha skoraj 10 odstotkov Slovencev. Med njimi jih ima 90 odstotkov sladkorno bolezen tipa 2, deset odstotkov pa tipa 1.
Julija Vilhar