Azteška božanstva so imela ključno vlogo v njihovem vsakodnevnem življenju in obredih, saj so predstavljala sile narave in človeško usodo.
Na kamnu raste cvet,
rojen iz zemlje, iz krvi sveta.
Sonce ga poljublja z zlatimi žarki,
dež mu poje pesem življenja.
O, bogovi vetra in vode,
slišite moje srce, ki kliče v nebo!
Ali sem le senca, ki pleše?
Ali sem le dih v večnem vetru?
Prah smo, a cvetimo kot zlato,
kot ptica, ki leti v večnost.
Cvetovi usode padajo,
a lepota njih ostaja.
Pijmo življenje kot sladko vino,
danes smo tukaj, jutri morda ne.
Vesolje je krožno, čas se ne ustavi,
a naša pesem bo živela večno.