Poleg velikih kosov plastike, ki jih vidimo plavati v oceanih, se soočamo z enako resno, a manj vidno grožnjo – mikroplastiko. To so drobni delci plastike, manjši od pet milimetrov, ki nastanejo z razpadanjem večjih kosov plastike pod vplivom sonca in valov. Ti delci so tako majhni, da zlahka prehajajo skozi čistilne naprave in se neizogibno znajdejo v vodnih telesih, tleh in celo zraku. Znanstvene raziskave kažejo, da so ti delci prisotni v pitni vodi, morski soli, medu in številnih živilih, kar pomeni, da je človeška izpostavljenost mikroplastiki veliko večja, kot smo sprva mislili. Dolgoročni vplivi zaužite mikroplastike na zdravje ljudi in živali še niso popolnoma raziskani, vendar vzbujajo veliko zaskrbljenost pri svetovni zdravstveni in znanstveni skupnosti.
Plastično onesnaženje ni le lokalni problem, temveč globalna kriza, ki ne pozna meja. Morski tokovi prenašajo odpadke na tisoče kilometrov daleč, kar povzroča kopičenje plastike tudi v najbolj oddaljenih in neokrnjenih regijah, kot so arktični led in globokomorski jarki. Posebej zaskrbljujoče je stanje v t.i. Veliki pacifiški coni smeti, kjer se zaradi oceanske rotacije nabira ogromna količina plavajočih plastičnih odpadkov. To kopičenje plastike trajno spreminja kemično sestavo morske vode in s tem vpliva na fitoplankton, ki je temelj morske prehranjevalne verige in ključen za proizvodnjo kisika na planetu. Če se ta trend nadaljuje, lahko pričakujemo, da bo količina plastike v oceanih do leta 2050 presegla celotno težo rib.
Problem plastičnega onesnaženja se ne konča v oceanih; plastika in mikroplastika prodirata tudi v naša tla. Uporaba plastičnih folij v kmetijstvu in nanos blata iz čistilnih naprav, polnega mikroplastike, na polja, povzroča visoko koncentracijo teh delcev v obdelovalni zemlji. To onesnaženje tal lahko negativno vpliva na zdravje tal, zmanjša biotsko raznovrstnost mikroorganizmov in potencialno vpliva na rast in zdravje poljščin. Posledično se mikroplastika s kmetijskih površin seli v živila, ki jih uživamo, s čimer se krog onesnaženja sklene. Reševanje plastične krize vključuje zato tudi nujno iskanje biološko razgradljivih materialov za kmetijsko uporabo in izboljšanje procesov čiščenja odpadnih voda.