JAPONSKA KUHINJA

Tradicionalna japonska kuhinja (japonsko washoku) temelji na rižu z miso juho in drugimi jedmi s poudarkom na sezonskih sestavinah. Priloge so pogosto sestavljene iz rib, vložene in sveže zelenjave, kuhane v juhi. Običajni morski sadeži so pogosto pečeni na žaru, včasih pa jih postrežejo tudi surove kot sašimi ali suši. Morski sadeži in zelenjava so tudi globoko ocvrti v rahlem testu, kot je tempura. Poleg riža so med rezanci tudi rezanci, kot sta soba in udon. Japonska ima tudi veliko dušenih jedi, kot so ribji izdelki v juhi, imenovani oden ali govedina v sukijakiju in nikudžagi.

ZGODOVINA JAPONSKE KUHINJE

Začetki in riž: V obdobju Jomon in Yayoi se je na Japonskem uveljavilo gojenje riža, ki je postal osnova prehrane. Vpliv budizma (675 n. št.): Cesarska prepoved uživanja mesa (vključno z govedino, konjenino, psi in opicami), ki jo je leta 675 izdal cesar Tenmu, je zaradi budističnega nauka o reinkarnaciji in nenasilju za stoletja zaznamovala japonsko kuhinjo. Prehrana je temeljila na rižu, zelenjavi, algah in ribah. Kitajski vplivi (6.–9. stoletje): Iz Kitajske in Koreje so na Japonsko prinesli budizem, s tem pa tudi sojo, miso pasto, tofu ter koncepte o ravnovesju petih barv (rumena, rdeča, zelena, bela in črna) na krožniku Danes velja japonska prehrana zaradi nizke kaloričnosti, visoke vsebnosti omega-3 maščobnih kislin in fermentiranih živil (miso, sojina omaka, tsukemono) za eno najbolj zdravih in cenjenih na svetu.