PRIMERI

Obstaja več primerov mavric:

Večkratna mavrica

Sekundarna mavrica nastane zaradi dvojnega odboja sončne svetlobe v kapljicah. Svetloba se pri sekundarni mavrici odbije pod kotom 127° (vijolična barva) in 130° (rdeča barva). Ker se žarki odbijejo za več kot 90°, jih vidimo na isti strani neba kot primarno mavrico. Sekundarna mavrica nastane približno 10° nad primarno, in sicer pod kotom 50-53°. Zaradi dvojenga loma svetlobe ima sekundarna mavrica obratni vrstni red barv. Sekundarna mavrica je manj vidna od primarne, saj se pri dvakratnem odboju svetlobe izgubi več svetlobe.
Obstajajo tudi mavrice višjega reda, pri katerih se svetloba v kapljicah odbije več kot dvakrat. Mavrice višjega reda je težje opaziti, ker z več oboji izgubijo več svetlobe in ker nastanejo v smeri Sonca.

Podvojena mavrica

Podvojena mavrica je zelo redka in izgleda kot dva loka mavric z istim izhodiščem. V primerjavi z večkratno mavrico ima podvojena mavrica enak vrstni red barv kot primarna.
Podvojena mavrica nastane zaradi različnih velikosti dežnih kapljic. Vsaka velikost kapljic naredi drugačno mavrico. Če se mavrici združita, nastane podvojena mavrica.

Dodatna mavrica

Dodatna mavrica je redek pojav, pri katerem se poleg primarne mavrice pojavi še več šibkih mavric na njenem notranjem robu (redkeje na zunanjem). Dodatne mavrice so sestavljene iz pastelnih barv, ki ne sledijo običajnemu redu. Dodatne mavrice so najbolj vidne, ko so kapljice majhne in enako velike.
Dodatne mavrice nastanejo zaradi interference med žarki svetlobe v kapljicah. Žarki z enako fazo interferirajo kostruktivno in naredijo svetel pas. Žarki z nasprotno fazo interferirajo destruktivno in naredijo temen pas med mavricami. Ker se v kapljici vsaka barva odbije pod svojim kotom, nastane interferenca samo med žarki istih barv in tako dobimo dodatno mavrico.

Okrogla mavrica

V teoriji so vse mavrice v obliki kroga, vendar zaradi Zemlje lahko vidimo samo zgornjo polovico. Sredina mavrice je diametrično nasprotna legi sonca, zato se vidi večji del mavrice, kadar je sonce nižje. Največji del mavrice se vidi ob vzhodu in zahodu in sicer 50%.
Okroglo mavrico bi se videlo, če bi bile vodne kapljice pod obzorjem opazovalca in bi svetloba lahko prišla do njih. Okrogla mavrica je zato vidna samo z višje lege, kot so na primer visoke stavbe ali z letala. Okrogla mavrica ima lahko tudi sekundarni in dodatni lok.

Zrcalna mavrica in odbojna mavrica

Ko mavrica nastane nad vodo, lahko nastaneta dva dodatna zrcalna loka, nad ali pod obzorjem.
Zrcalna mavrica nastane pod obzorjem v vodi, na kateri se primarna mavrica zrcali. Sončna svetloba se najprej odbije od dežnih kapljic in se nato zrcali v vodi. Zrcalna mavrica je pogosta, saj je za njen nastanek dovolj že majhna količina vode (tudi luža).
Odbojna mavrica nastane nad obzorjem, ko se sončna svetloba odbije od vode preden pride do kapljic. Odbojna mavrica se seka s primarno mavrico na obzorju in se krivi višje od primarne. Odbojna mavrica je redka, saj potrebuje za nastanek veliko vode, od katere se svetloba odbije.

Enobarvna mavrica

Enobarvna mavrica nastane, ko se v času sončnega vzhoda ali zahoda izpolnijo pogoji za mavrico. Ob vzhodu in zahodu sonca so vse barve, razen rdeče, preveč razpršene, da bi naredile mavrico. Tako nastane enobarvna ali rdeča mavrica.

vir 2: https://www.jareso.com/si/grafika/118/barve-mavrice-z-angle%C5%A1ko-speling/