Računálnik (angleško computer) je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem). Pri tem procesira informacije, običajno v obliki numeričnih ali logičnih operacij, ali procesiranja podatkov, za kar uporablja vhodno-izhodne naprave. Ker se zaporedje izvajanja operacij s spremembo programa lahko spremeni, lahko računalnik uporabljamo za različne namene.
Računalnik ima vsaj en element za procesiranje, običajno je to centralno procesna enota (CPU; angl. Central Processing Unit) in spomin v taki ali drugačni obliki. Element za procesiranje izvaja aritmetične in logične operacije (za kar skrbi ALU; angl. Arithmetic Logic Unit). Krmilna enota skrbi za zaporedje izvajanja operacij in ukazov. Zunanje naprave omogočajo pridobivanje podatkov iz zunanjih virov (npr. tipkovnica, miška, spominske naprave, optični čitalci, ipd.), izpisovanje rezultatov (monitor, tiskalnik) in shranjevanje podatkov (trdi diski, trakovi, optični nosilci).
V drugi svetovni vojni so za potrebe specializiranih vojaških operacij uporabljali mehanske analogne računalnike. V tem času so se pojavili prvi elektronski digitalni računalniki. Zasedali so velikost večje sobe, potrebovali so toliko energije, kot je danes zadostuje za več sto osebnih računalnikov (PC-jev).
Sodobni računalniki, ki temeljijo na integriranih vezjih, so miljonkrat do miljardokrat zmogljivejši od zgodnejših naprav, in zasedajo le drobec prvotnega prostora. Enostavni računalniki so dovolj majhni, da se jih lahko umesti v mobilne naprave. Mobilne računalnike in druge prenosne naprave (telefone, elektronske naprave ipd.) lahko napajajo majhne baterije. Osebni računalniki so v svojih različnih oblikah ikona informacijske dobe in običajno ljudje pomislijo na njih, ko je govora o »računalnikih«. Vendar je številčno najobširnejša uporaba računalnikov v vgrajenih računalnikih v napravah, od pametnih telefonov preko avtomobilov do lovskega letala, in od igrač do industrijskih robotov.
Osnovne naprave za računanje so se pojavile že v antiki, mehanske pomočnike pa so izumili v 17. stoletju. V tem stoletju se je prvič pojavila angleška beseda computer (računar, danes v pomenu računalnik); takrat se je nanašala na osebe, ki so opravljale najrazličnejše izračune, pogosto kot poklic. Prve računalniške naprave so zasnovali v 19. stoletju, v sodobni obliki pa so se opredmetile šele v 1940.-ih.
Programska oprema je skupek navodil, ki računalniku omogočajo izvajanje različnih nalog. Brez programske opreme bi bil računalnik le skupek neuporabnih elektronskih komponent. Programska oprema uporabnikom omogoča, da s pomočjo vmesnika komunicirajo z računalnikom in upravljajo njegove funkcije. Obstajajo različne vrste programske opreme, kot so operacijski sistemi, aplikacije in orodja za programiranje.
Operacijski sistem je temeljna programska oprema, ki skrbi za povezavo med strojno opremo in uporabnikom. Med najbolj znanimi operacijskimi sistemi so Windows, macOS in Linux. Operacijski sistem upravlja datoteke, nadzira delovanje procesov in omogoča zagon drugih programov. Poleg tega skrbi za varnost sistema in omogoča sočasno izvajanje več opravil.
Poleg operacijskih sistemov so pomembne tudi uporabniške aplikacije, ki jih imamo tudi na telefonu in so namenjene opravljanju specifičnih nalog. Mednje spadajo urejevalniki besedil, spletni brskalniki, grafični programi in številne druge vrste programske opreme. Razvoj aplikacij se nenehno izboljšuje, saj razvijalci iščejo načine, kako uporabnikom ponuditi večjo funkcionalnost in enostavnejšo uporabo. Programska oprema tako postaja vse bolj prilagodljiva, povezana in nujna za vsakodnevno delo ter zabavo.
