Zavezniška invazija na Sicilijo je bila ena največjih zavezniških ofenziv v drugi svetovni vojni. Zavezniki so po dobrem mesecu dni bojev zavzeli Sicilijo z operacijami Corkscrew, Husky in Ladbroke. Corkscrew je pomenila zavzetje sicilskih otokov Pantelleria, Lampedusa, Linosa in Lampione. Husky je predvidevala izkrcanje Sedme ameriške armade in Osme britanske armade na jugovzhodnih obalah Sicilije, od koder bi Američani napredovali proti severozahodu do zavzetja Palerma, medtem ko bi Britanci prodrli na sever do Messine. Operacija Ladbroke je bil zračni napad Britancev za zavzetje mesta Sirakuze. Invazija Sicilije je nato omogočila zaveznikom napredovanje po Apeninskem polotoku. Invazija se je začela v noči 9. julija in končala 17. avgusta leta 1943. Operacije so bile odlična generalka za zavezniško izkrcanje v Normandiji, saj so zavezniški strategi dobili jasno predstavo, na kaj morajo biti pozorni pri načrtovanju operacije Overlord. Zavezniki so popolnoma uničili zračne in pomorske sile osi in tako zaščitili napredovanje po kopnem. Ta poraz italijanske vojske je pomembno prispeval k odstavitvi Benita Mussolinija in omogočil začetek ofenzive na Italijo.
Zračnodesantne sile so pristale ob polnoči v noči iz 9. julija na 10. julij kot del invazije, sestavljene iz dveh ameriških in dveh britanskih padalskih enot. Američani so prispevali 505. padalski pehotni polk, ki je deloval v sestavi 82. zračnoprevozne divizije. Britanska 1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo) naj bi pristala pri mostu Ponte Grande na reki Anapo južno od Sirakuz. Njihova naloga je bila, da most zadržijo do prihoda 5. pehotne divizije ki se je izkrcala 11 km daleč pri mestu Cassibile. Ameriška 505. padalski polk pa je pristal pri mostu Ponte Olivo, ki naj bi ga zadržal do prihoda 1. pehotne divizije, ki se je izkrcala v zalivu Gela (8 km). Na dan operacije Ladbroke so pihali močni vetrovi. Posledica je bila, da so ameriška letala zgrešila svoje cilje in tako so bili ameriški padalci raztreseni med Sirakuzami in zalivom Gela. Do 14. julija se je zbralo približno dve tretjini padalcev, ki so izskočili. Britanska jadralna letala so se odrezala malce bolje, saj jih je na dogovorjenem mestu pristalo 12 od 147, 69 pa jih je strmoglavilo v morje. Kljub temu so majhne enote padalcev, ki niso našle svojih enot, povzročale pravo zmedo med nemški enotami. Vod iz Južnega Staffordishirskega polka je pristal na dogovorjenem mestu in zavzel most Ponte Grande in sam odbil vse napade nemških sil. Most je branilo 89 vojakov, vse dokler ni prišel 75. pehotni polk, ki je deloval pod italijansko 54. pehotno divizijo. Po osmih urah bojev se je bil vod prisiljen vdati italijanskemu polkovniku Francescu Roncu, poveljniku 75. pehotnega polka. Iz te operacije je razvidno, da lahko majhne enote delujejo na svojo pobudo in tako ustvarjajo zmedo v sovražnikovem zaledju. Po mnenju zavezniških oblasti je bila operacija Ladbroke uspešna, saj je ostal Ponte Grande nepoškodovan, čeprav je zahtevala življenja preko 600 padalcev, od katerih je več kot polovica utonila.
Močan veter je odigral pomembno vlogo tudi pri amfibijskem desantu, saj so branilci mislili, da ne bo nobenega desanta v tako slabih vremenskih razmerah. Zavezniki so se izkrcali v zgodnjih urah 10. julija na 26 izkrcevališčih v dolžini 169 km. Britanske in kanadske enote so se izkrcale na vzhodu, ameriške sile pa so se izkrcale na zahodu Sicilije. To izkrcanje je bilo največje izkrcanje v drugi svetovni vojni glede na število pristajalnih območij in število divizij ki se jim je uspelo izkrcati v enem dnevu.
