Osnovni podatki o rastlini topinambur.
| Področje | Podatek | Opis |
|---|---|---|
| Ime rastline | Topinambur | Znana je tudi kot laška repa. |
| Latinsko ime | Helianthus tuberosus | Spada v družino nebinovk. |
| Izvor | Severna Amerika | Od tam se je razširil tudi v Evropo. |
| Videz | Rumeni cvetovi | Po videzu spominja na sončnico. |
| Podzemni del | Gomolji | Gomolji so užitni in različnih oblik. |
| Hranilne snovi | Inulin | Vsebuje veliko prehranske vlaknine inulina. |
| Uporaba | Prehrana | Uporabljamo ga v juhah, solatah in prilogah. |
| Gojenje | Vrtovi in njive | Je nezahtevna in trpežna rastlina. |
| Obiranje | Jesen in zima | Gomolje lahko pobiramo tudi pozimi, če tla niso zamrznjena. |
Topinambur (znanstveno poimenovanje Helianthus tuberosus, domače poimenovanje laški krompir, laška repa, sladki krompir, nekoč tudi judovski krompir) je trajnica iz družine nebinovk. Rastlina izvira iz Severne Amerike, v 19. stoletju pa je prišla v Evropo.
Zaradi podobne konsistence mnogi topinambur uporabljajo enako kot krompir, vendar je njegov okus slajši in nekoliko spominja na oreške. Način uporabe je torej podoben, le da lahko topinambur uživamo tudi surov: narežemo ga na tanke rezine in pripravimo solato.
Korenike se med kuhanjem zmehčajo in postanejo kašaste, pri dušenju pa ohranijo sočnost. Suhe, na lističe narezane gomolje dodajamo jedem, enako pa lahko naredimo tudi z vloženim topinamburjem.
Postrežemo ga kot predjed, v juhah, solatah in prilogah, pa tudi kot samostojno jed. Pri tem lahko uporabimo recepte za krompir, beluše, kolerabo ali cvetačo.
Topinambur je vsestransko uporaben, saj je primeren tudi za peko kruha in slaščic, lahko ga dodajamo sokovom, iz njega izdelujejo namaze, marmelade in sladoled, pa tudi žganje in druge pijače.
Živilo je zelo primerno za diabetike: od ogljikovih hidratov vsebuje pretežno inulin, ki je sestavljen iz fruktoze, na katero se telo odziva drugače kot na glukozo iz škroba. Sladkorni bolniki ga lahko uporabljajo za popestritev obrokov in uravnavanje krvnega sladkorja.
Topinambur vsebuje bazične elemente, ki nevtralizirajo kislost telesa, koristen pa je tudi za dobro prebavo in preskrbo telesa z rudninami. Vsebuje veliko vitamina C in snovi, podobne karotenom.
Zaradi majhne energetske vrednosti (100 g vsebuje 74 kalorij) je primeren pri shujševalnih dietah, velja pa tudi, da zmanjšuje tek, zavira apetit.
Domovina topinamburja je Severna Amerika[3]. V jedeh so ga pripravljali že Indijanci. Vsako leto iz očes na gomolju na novo zrastejo nadzemni deli rastline podobni sončnici, saj je topinambur njen bližnji sorodnik. Oba namreč spadata v isti rod in družino košaric oz. nebinovk.
V nasprotju z enoletno sončnico je topinambur trajnica. V 16. stoletju so prvi kanadski priseljenci Francozi opisali rastlino in začeli iz gomoljev pripravljati različne kulinarične posebnosti.
Okus na maslu pripravljenih gomoljev jih je spominjal na artičoko. Nekaj pozneje so gomolje zasadili na stari celini, sprva v grajskih parkih in botaničnih vrtovih Francije, Italije in Anglije.
Šele proti koncu 19. stoletja, ko so začeli izkoriščati pridelek gomoljev in listov za živinsko krmo, se je topinambur razširil tudi drugod po Evropi.
Mesnati gomolji topinamburja so po načinu pridelovanja in uporabe podobni krompirjevim.