Sončnica (znanstveno ime Helianthus (lat., izg. heliántus) je rod, ki obsega približno 70 vrst enoletnih in trajnih cvetočih rastlin iz družine nebinovk (Asteraceae). Razen treh južnoameriških vrst so ostale iz rodu Helianthus izvorno doma v Severni in Srednji Ameriki. Ljudski imeni "sončnica" in "navadna sončnica" se običajno nanašata na priljubljeno enoletno vrsto Helianthus annuus, katere okrogle cvetne glavice v kombinaciji z liguli izgledajo kot sonce. To in druge vrste, predvsem topinambur (H. tuberosus), gojijo v zmernih regijah in nekaterih tropskih regijah kot prehranske rastline za ljudi, govedo in perutnino ter kot okrasne rastline. Navadna sončnica običajno raste poleti in v zgodnji jeseni, osrednja sezona rasti pa je sredi poletja. Več trajnih vrst rodu Helianthus gojijo na vrtovih, vendar se nagibajo k hitremu širjenju in lahko postanejo agresivne. Po drugi strani pa je bila vrsta Helianthus verticillatus opredeljena kot prizadeta leta 2014, ko je ameriška Služba za ribe in divjad izdala odlok, ki jo varuje v skladu z Zakonom o ogroženih vrstah. Primarne grožnje so industrijsko gozdarstvo in nasadi borovcev v Alabami, Georgii in Tennesseeju. Zrastejo do1,8 m (6 ft) in jih najdemo predvsem v gozdovih, ki mejijo na potoke in vlažna območja, podobna prerijam.
Sončnice izvirajo iz Amerike . Najprej so jih udomačili v današnji Mehiki in južnih Združenih državah Amerike . ] v Mehiki so našli domača sončnična semena iz leta 2100 pred našim štetjem. Indijanci so sončnice kot poljščino gojili od Mehike do južne Kanade. V 16. stoletju so raziskovalci prinesli prve poljščine iz Amerike v Evropo.
Domneva se, da so sončnice udomačili pred 3000–5000 leti . severnoameriški Indijanci, ki naj bi jih uporabljali predvsem kot vir užitnih semen. Nato so jih v zgodnjem 16. stoletju pripeljali v Evropo in jih pričeli širše saditi zlasti v Ruskem cesarstvu; tu so jih razvili in gojili v industrijskem obsegu. Rusko cesarstvo je nato sredi 20. stoletja ponovno uvedlo postopek pridelave oljnic v Severno Ameriko; Severna Amerika je nato pričela svojo komercialno pot pridelave in vzreje sončnic. Nove pasme Helianthus spp. začela postajati bolj opazna na novih geografskih območjih. Geografska zgodovina te vrste je posledica njene evolucijske zgodovine, pri čemer se stopnje genetske variacije v njenem genskem bazenu povečujejo, saj se ustvarjajo novi hibridi tako za komercialno uporabo kot v naravi. Posledično imajo sončnične vrste v svojem genskem skladu tudi učinek ozkega prehoda, ki je posledica selektivne vzreje za industrijsko uporabo.
Klikni za več informacij o topinambur
Aurora Malovrh Rebec
Klikni za več informacij