Proizvodnja oblačil ima katastrofalen vpliv na okolje, pri čemer industrija hitre mode z nenehnim spreminjanjem oblačil še dodatno prispeva. Poseganje v naravo je tako razširjeno, da se tega dandanes sploh ne zavedamo. Na žalost so takšni problemi zaradi ugodnih cen pogosto spregledani.
Po podatkih UN Environment Programme je hitra moda druga največja porabnica vode na svetu. Odgovorna je za 20 % onesnaženja vode, predvsem zaradi procesov, kot je barvanje. Po ocenah je za izdelavo ene bombažne majice, vključno z vodo, potrebno za rast bombaža, potrebnih 2700 litrov pitne vode, kar zadostuje za potrebe pitja ene osebe za približno 2,5 leta. Za izdelavo jeans hlač pa je potrebno kar 7500 litrov vode.
Hitra moda temelji na najcenejših materialih, zato se uporabljajo sintetični materiali, kot so poliester, najlon in akril. V primerjavi z naravnimi materiali, kot so bombaž, volna in svila, so sintetični materiali veliko manj vzdržljivi, kar pomeni večji dobiček za trgovino, a hkrati večjo onesnaženost za naravo. Z začetkom uporabe sintetičnih vlaken se je pojavil nov problem – materiali, kot so te, potrebujejo več sto let za razgradnjo in puščajo za seboj nerazgradljive delce. Raziskava IUCN iz leta 2017 je pokazala, da kar 35 % vse mikroplastike na dnu oceanov izvira iz pranja sintetičnih vlaken.
Po podatkih Evropske agencije za okolje so nakupi tekstila v EU leta 2020 odgovorni za približno 270 kg emisij CO₂ na osebo. To pomeni, da so tekstilni izdelki, porabljeni le v EU, ustvarili emisije toplogrednih plinov v višini 121 milijonov ton. Leta 2018 je bila svetovna meritev emisij toplogrednih plinov iz modne industrije ocenjena na kar 2,1 bilijarde ton. Le za to leto bi bilo potrebno posaditi 81 milijard dreves, da bi te emisije lahko predelali.
Kljub težavam se proizvodnja tekstila vedno povečuje, naša prekomerna poraba pa še narašča. Od 100 milijard ton oblačil, ki so proizvedena vsako leto, kar 92 milijonov ton pristane na odlagališčih. Le 1 % vseh oblačil je recikliranih.
Na osnovni ravni lahko začnemo z zmanjšanjem nakupa hitre mode. Prav tako se oblačila po odvrženju v večini ne reciklirajo, zato moramo to storiti sami. Oblačil ne odvržemo, temveč tiste, ki so še uporabna, podarimo naprej. Ostala pa uporabimo materia za ponovno uporabo.