Si že kdaj sedel/-a na avtobusu in se nenadoma znašel/-a povsem drugje - v spominu na poletje pred tremi leti, v izmišljenem svetu, ki ga ni nikjer, ali pa v prihodnosti, kakršno si želiš? Tvoj um to počne ves čas, čeprav se tega največkrat sploh ne zavedaš. Na tej strani spoznaš tri take “postaje” - nostalgijo, ki te odnese nazaj, sanjarjenje, ki te odnese vstran, in manifestacijo, ki te vleče naprej. Vse tri imajo nekaj skupnega: za trenutek te vzamejo iz tukaj in zdaj, in ravno zato so tako zanimive.
Poznaš tisti občutek, ko zaslišiš pesem in te v hipu vrže nazaj v neki poletni večer izpred let? To je nostalgija. Nekoč so mislili, da je to nekaj slabega - da nas preveč drži za preteklost in nam škoduje. Danes pa psihologi vedo drugače: nostalgija ti dvigne samozavest, te poveže z ljudmi, ki so ti pomembni, in ti da občutek, da je bilo tvoje življenje do zdaj polno smiselnih trenutkov. Zanimivo je tudi to, da so ljudje, ko so nostalgični, kar naenkrat bolj prijazni in radodarni do drugih - kot da nas lepi spomini naredijo boljše različice nas samih.
Sanjarjenje je nostalgiji podobno v tem, da te tudi ono odpelje stran od trenutka, v katerem si - le da tokrat ne gledaš nazaj, ampak si sam/-a izmisliš, kam boš šel/-la. Morda se ti zdi, da so to samo prazne sanjarije, a znanstveniki so ugotovili, da se takrat v tvojih možganih vklopi poseben sistem (imenujejo ga Default Mode Network ali DMN), ki dela najbolj takrat, ko nisi osredotočen na nič konkretnega. Zato sanjarjenje ni zapravljanje časa - je način, kako tvoji možgani v ozadju rešujejo probleme in se pripravljajo na to, kar šele prihaja. Marsikatera dobra ideja se je rodila prav takrat, ko se je nekdo “izgubil v svojih mislih”.
Za razliko od nostalgije in sanjarjenja, ki ju psihologi res raziskujejo z eksperimenti, je manifestacija bolj prepričanje kot dokazano dejstvo - ampak to ji ne jemlje priljubljenosti. Ideja je preprosta: če si jasno predstavljaš, kaj si želiš, in ostaneš pozitiven/-a, boš to lažje dosegel/-a - naj bo to boljša ocena, novo prijateljstvo ali samo boljši dan. Znanost sicer ne potrdi, da misli same od sebe “privlačijo” stvari, potrjuje pa nekaj drugega: ko imaš jasen cilj in verjameš vase, postaneš bolj motiviran/-a in hitreje opaziš priložnosti, ki so ti sicer ušle mimo.
Če poznamo koga, ki “manifestira”, verjetno počne nekaj od tega: si zapiše želje na papir, vsak večer napiše tri stvari, za katere je hvaležen/-na, ali pa si pred pomembnim dogodkom - izpitom, tekmo, nastopom - v mislih večkrat “odigra” scenarij, kako mu bo šlo dobro. To mu pomaga zmanjšati tremo in se počutiti bolj pripravljenega. Najbolje je, da manifestacijo jemljemo kot orodje, ki nam pomaga pri motivaciji in samozavesti - ne kot čarovnijo, ki bo namesto tebe naredila delo.
Preizkusi vse tri stvari kar zdaj, traja manj kot pet minut.
Za nostalgijo: vzemi si minuto, pomisli na svoj najljubši spomin iz otroštva in ga
opiši z eno samo besedo.
Za sanjarjenje: zapri oči za trideset sekund, si predstavljaj popolnoma izmišljen
kraj in na kratko napiši, kaj si tam videl/-a.
Za manifestacijo: zapiši si en cilj, ki ga želiš doseči v svojem življenju, in eno
majhno stvar, ki jo lahko narediš že ta teden, da se mu približaš. Presenečen/-a
boš, koliko lahko pet minut razmišljanja spremeni tvoj dan.
Živa Batistič