Odpadni polistiren (PS) predstavlja velik okoljski izziv zaradi svoje majhne gostote in velike prostornine,
kar otežuje zbiranje in transport. V naravi se zelo počasi razgrajuje in se lahko razdrobi v mikroplastiko,
ki onesnažuje tla in vodne ekosisteme.
Mehansko recikliranje PS je pogosto omejeno zaradi onesnaženosti materiala
in nizke ekonomske vrednosti končnega proizvoda. Velik delež odpadnega PS zato še vedno konča na odlagališčih ali v sežigalnicah.
Iskanje alternativnih rešitev, kot je kemično recikliranje, je ključno za zmanjšanje okoljskega vpliva tega materiala.
Zanimivost
Zaradi zelo majhne mase je lahko do 95% volumna odpadne embalaže iz ekspandiranega polistirena (stiroporja) pravzaprav zrak, kar dodatno otežuje njegovo učinkovito ravnanje in recikliranje.
