Za natančno merjenje aerodinamične učinkovitosti se strokovnjaki in vrhunski kolesarji pogosto odpravijo v vetrovnik. V nadzorovanem okolju s pomočjo senzorjev tlaka in zračnih struj natančno analizirajo, kako se zrak giblje okoli kolesarja in opreme. Taki preizkusi razkrijejo najmanjše pomanjkljivosti v položaju telesa ter omogočajo mikropske prilagoditve za optimalen izkoristek.
Poleg fizičnega testiranja v vetrovniku se danes vse bolj uveljavlja tudi računalniška simulacija fluidne dinamike (CFD). Ti digitalni modeli omogočajo simulacijo različnih kotov vetra in hitrosti brez potrebe po dragih praktičnih preizkusih. S kombinacijo obeh metod lahko kolesarska industrija razvije opremo, ki zagotavlja najvišjo hitrost ob čim manjšem odporu zraka.
