Zakramenti so za kristjane najpomembnejša vidna znamenja nevidne Božje milosti. Niso le verski obredi ali tradicija, temveč dogodki, ki vernika neposredno povezujejo z Bogom in cerkveno skupnostjo.
V življenju kristjana zakramenti igrajo tri ključne vloge:
Spremljanje življenjskih obdobij: Krščanstvo uči, da Bog aktivno sodeluje pri človekovih najpomembnejših mejnikih. Vsaka ključna faza razvoja ima svoj zakrament: od rojstva (krst) in odraščanja (birma, evharistija), do izbire življenjske poti (poroka ali mašniško posvečenje) ter soočanja s slabostmi in smrtjo (spoved, bolniško maziljenje). Vsak od teh dogodkov podeli določenemu obdobju svet značaj.
Prejemanje duhovne milosti: Kristjani verjamejo, da sami nimajo dovolj moči za dosledno življenje po verskih vrednotah. Zato pri zakramentih prejemajo milost – notranjo pomoč, ki jim omogoča lažje odpuščanje, izpolnjevanje zapovedi in premagovanje osebnih težav. Vključevanje v skupnost: Zakramenti določajo položaj posameznika znotraj Cerkve. S krstom oseba postane član skupnosti, z evharistijo sodeluje pri skupnem bogoslužju, s poroko pa ustanovi novo družinsko enoto znotraj te skupnosti.
Ti zakramenti pa so:
Teh šest molitev predstavlja temeljni nabor, ki ga pozna skoraj vsak kristjan. Uporabljajo se v različnih situacijah. Uporabljajo se pa za:
Vzpostavljanje rutine in notranjega miru: Za vernike te molitve niso le besede, ampak način, kako začnejo ali končajo dan. Pomagajo jim pri zbranosti in duševnem umirjanju.
Povezovanje s tradicijo: Gre za besedila, ki so stara stoletja (nekatera celo tisočletja). Z njihovo uporabo se posameznik čuti del večje skupnosti, ki moli enako po celem svetu.
Označevanje svetih trenutkov: Uporabljajo se ob pomembnih življenjskih dogodkih (krst, poroka, pogreb), pa tudi pri vsakdanjih opravilih, kot je blagoslov hrane.
Te molitve pa so: