Balvansko plezanje:
Pri tem tipu plezanja potrebujemo še najmanj opreme, saj plezalec ni varovan z vrvjo ampak z zaščitnimi blazinami. Tako v dvorani kot zunaj, plezalec potrebuje plezalke (čevlji, narejeni za plezanje, s podplatom iz gume in špičasto konico) ter vrečko z magnezijem (ki si ga natre na roke za manj drsenja (zaradi potenja)). Vendar pa za zunanje plezanje potrebuje tudi svojo (prenosno) blazino ker je v naravi ni.
To opremo potrebuje tudi pri DWS, le da ne potrebuje blazine.
Hitrostno plezanje in plezanje z avtomatskim varovalom:
Pri takem plezanju je plezalec varovan z avtomatskimi varovali, tako da poleg plezalk in magnezija, potrebuje le še plezalni pas, s katerim se pripne na avtomatsko varovalo.
Opremo plezalec potrebuje tudi pri feratah, saj se tudi pri njih ne varuje z vrvjo. S seboj naj ima tudi samovarovalni komplet s katerim se lahko vpne v jeklenico. Ne potrebuje pa plezalk in vrečke z magnezijem. Namesto tega naj raje vzame pohodne čevlje in plezalno čelado.
Športno plezanje (enoraztežajno):
Pri plezanju s soplezalcem in v enoraztežajnih smereh plezalec potrebuje vso že našteto opremo (razen blazin) in še: vponko z matico, napravo za varovanje s pomožnim zaviranjem (Grigri), plezalno čelado, vrv za plezanje ter komplete (dve vponki, povezani s trakom).
Obstaja še veliko druge opreme za plezanje, npr.: klini, zatiči, metulji v neopremljenih smereh; v zimskem alpinizmu se za varovanje uporabljajo cepini, dereze, ledni vijaki... Oprema se ralikuje le glede na vrsto plezanja in ne na ocene plezalnih smeri.
