V zgodovini so se verski predsodki pogosto pojavljali v obdobjih, ko so družbe iskale jasne meje med »svojimi« in »drugimi«. Takrat so bili številni predsodki razumljeni kot »pravilni«, ker so ustrezali prevladujočemu pogledu na svet ali interesom oblasti. V srednjem veku je razširjeno nepoznavanje drugih verstev prispevalo k predstavi, da so tuje veroizpovedi nevarne ali manj vredne. Podobno so v nekaterih imperijih predsodke uporabljali za ohranjanje družbenega reda, saj so s tem lažje utemeljili razlikovanje med skupnostmi
Sčasoma pa so se takšne predstave pokazale kot »napačne«. Z večjimi stiki med narodi, razvojem znanosti, širjenjem izobraževanja in napredkom človekovih pravic se je uveljavilo razumevanje, da verske skupnosti niso nevarne zaradi svoje raznolikosti, temveč so del širše kulturne dediščine. Mnoge zgodovinske situacije, ki so nekoč veljale za upravičene, danes prepoznavamo kot posledico nerazumevanja, strahu ali politične manipulacije.
Vrednotenje preteklosti nam tako pomaga videti, kako zelo so predsodki odvisni od časa in družbenega okolja. To spoznanje spodbuja bolj kritičen pogled na prepričanja, ki se pojavljajo danes, ter krepi prizadevanja za medversko spoštovanje in mirno sobivanje.
na predsodki2
na predsodki1
na Index