Meni se zdaj odpira v istem tabu. Zunanji linki (npr. viri) pa se lahko odprejo v novem tabu.
So posebne vrste veveric, ki imajo vitko telo in dolg rep z obilnim krznom. Glede na deblo spada med vretenčarje, glede na razred med sesalce in glede na red med glodavce.
Značilno je, da imajo membrano na vsaki strani telesa, kar jim omogoča letenje med drevesi. Ne leti v pravem pomenu besede, ampak prejadrа razdalje med krošnjami.
Živijo v drevesnih duplinah in se z jadranjem izogibajo sovražnikom, vendar so lahko plen za ptiče plenilce. Poleti živijo bolj samotarsko, pozimi pa se lahko združujejo v skupine.
Parijo se po enem letu zgodaj spomladi ali zgodaj poleti. Samica ima običajno 2–6 mladičev, ki kmalu postanejo samostojnejši.
Jedo orehe, semena, sadje, lišaje, gobe in insekte. Hrano pogosto prenašajo v skrivališča in si naredijo zalogo.
| Razlike | Južna leteča veverica | Severna leteča veverica |
|---|---|---|
| Velikost | manjša (20–25 cm) | večja (25–27 cm) |
| Barva dlake | svetlejša, sivo rjava ali bež | temnejša, rjavo-siva |
| Habitat | vzhodni deli Severne Amerike, listnati gozdovi | gorski predeli, iglasti gozdovi |
| Prehrana | sadje, oreški, žuželke | gobe, lišaji, iglice |
| Družabnost | zelo družabna | bolj samotarska |
| Razmnoževanje | 2 legli na leto | 1 leglo na leto |
Ko “poleti”, dejansko drsi in si smer pomaga nadzorovati z repom, kot z majhnim krmilom.
Leteča veverica si ponoči pomaga z velikimi očmi, čez dan pa najraje počiva v duplu. Ko skoči z drevesa, razpre kožno gubo med nogami in lahko elegantno “jadra” do naslednje veje. Na telefonu se slika pokaže čez celo širino, da se besedilo ne stiska.