Športno plezanje

Osnovne informacije o športnem plezanju

Športno plezanje je sodobna oblika plezanja, ki se je razvila v samostojno športno (tudi olimpijsko) panogo. Vključuje varne oblike prostega skalnega plezanja:težavnostno plezanje (tudi plezanje v vodstvu),balvansko plezanje (balvaniranje) in hitrostno plezanje. Ravno varnost ter zmožnost prilagajanja težav različnemu znanju in sposobnostim udeležencev je povzročila bliskovit razvoj množičnosti in priljubljenosti, tudi med otroki in mladino. Plezanje poteka v naravnih plezališčih oz. balvaniščih ter na umetnih stenah. Plezališča so navadno nizke, lahko dostopne nekrušljive stene, včasih tudi samo balvani (nizki skalni bloki). Umetne stene so nizke (balvanske) stene, kjer se ne uporablja vrvi ali visoke, kjer veljajo ista pravila kot v plezališču. Na umetnih stenah se odvijajo tudi (skoraj) vsa tekmovanja.

Pri težavnostnem plezanju se pleza po plezalnih smereh. Plezalna smer je določen pas v steni, kjer poteka vzpon plezalca. Smeri so zavarovane z varovalnimi klini (svedrovci), ki služijo varovanju, obenem pa nakazujejo približen potek smeri. Dolžine smeri so različne, od običajnih 10 do 40 metrov (do pol raztežaja; im. tudi klasično š. p.), redkeje pa celoten raztežaj (do 80 m). Posebna zvrst je večraztežajno športno plezanje (v alpskem okolju imenovano tudi alpsko š. p.). Smer opremi opremljevalec smeri, ki namesti varovalne kline in sidrišče. Smer navadno tudi prvi prepleza, poimenuje ter predlaga oceno težavnosti.

Balvansko plezanje

Ocene smeri segajo od 2 pa vse do 9c+. Težje kot so smeri večja je razlika v težavnosti med njima. Tako je npr. med 6b+ in 6c+ precej manjša razlika v težavnosti, kot pa med 7b+ in 7c+. Slovenci imamo vrhunske športne plezalce, saj je Domen Škofic preplezal smer Move z oceno 9b/9b+, Janja Garnbret pa je preplezala smer Bibliographie z oceno 9b+.

Oblike vzpona v smeri

V športnem plezanju v vodstvu je prosto plezanje edina veljavna oblika napredovanja. Obstajajo pravila, ki opisujejo na kakšen način je bila smer preplezana. Tako ločimo vzpone:

Najbolj cenjen je vzpon na pogled, sledi vzpon na »flash«, nato rdeča pika.

Plezališča v Sloveniji

V Sloveniji je več kot 100 plezališč v naravi. Celoten seznam plezališč in smeri v Slovenijij in okolici je tukaj.

Viri: Wikipedia

To spletno stran je ustvaril Valentin Pokovec.