Svojo košarkarsko pot je začel na OŠ Mirana Jarca v Ljubljani. Njegov prvi klub pa je bil Union Olimpija,
kjer
je obiskoval košarkarsko šolo za mlade.
Že zgodaj je zelo izstopal v igri in zato postal tarča Realovih oglednikov, ki so ga leta 2012 zvabili v
Madrid
pri njegovi starosti komaj 13 let.
V prvi španski ligi je 30. aprila 2015 opravil krstni nastop v starosti 16 let, 2 meseca in 2 dni. Pri tem
je
enkrat zadel za tri točke. S tem je postal tretji najmlajši igralec v zgodovini prve španske lige, ki je
zaigral
v njej in najmlajši iz madridskega Reala.
V sezoni 2015-16 so postali igralci Reala prvaki španskega prvenstva, potem ko so v finalu premagali
Barcelono.
Dončić je v tej sezoni igral na 31 tekmah španske prve lige, v igro je vstopal s klopi kot rezervist, in v
povprečno 14 minutah igranja dosegal 4.9 točke, 2.8 skoka in 2 asistenci na tekmo. Naknadno se je vpisal v
zgodovino kot najmlajši zmagovalec finala, star je bil vsega 17 let in 115 dni.
V pripravljalnem obdobju pred začetkom sezone 2016-17 je prikazal velik napredek. Tako je na dveh
septembrskih
prijateljskih srečanjih prvič zaigral v Realovi prvi peterki in s številnimi dobrimi predstavami dokazoval
svoj
talent ter bil prvič prvi strelec svoje ekipe.
Na tej podlagi se je uspel prebiti med stalne člane prve peterke, posebej, ko se je poškodoval prvi
organizator
Llull. Redkeje je vstopal v igro kot eden prvih rezervistov. Posledično je začel dobivati večjo igralno
minutažo
in s tem več možnosti za dokazovanje.
Decembra 2016 je prvič zablestel tudi v Evroligi. Najprej je 8. decembra na domači tekmi proti litovskemu
Žalgirisu dosegel 17 točk, od tega osem v odločilnih zadnjih minutah ves čas izenačene tekme in bil
najzaslužnejši za tesno zmago z 80 proti 78. Poleg točk je imel še po štiri skoke in asistence ter s tem
dosegel
skupni indeks 24. Zatem je bil tudi izbran za najboljšega igralca 13. kroga Evrolige in pri 17 letih tako
postal
najmlajši igralec, ki mu je to uspelo. Zasluga gre njegovemu nastopu na tekmi 20. decembra proti nemškemu
Bambergu, kjer je zbral 16 točk, 6 skokov, 5 podaj in imel še tri ukradene žoge. Vse to ob statističnemu
indeksu
25. Še boljši je bil na zadnji tekmi koledarskega leta 2016, pri zmagi na gostovanju v Istanbulu proti
Anadolu
Efesu, ko je dosegel indeks 31, to za zbranih 17 točk, 5 skokov in 9 asistenc ter bil ponovno najboljši
strelec
tekme.
Zatem je bil 13. januarja ponovno, že drugič, najboljši igralec evroligaškega kroga, tokrat v 17. kolu, in
obenem dosegel svoj dotedanji najvišji indeks statistične učinkovitosti, ta je znašal 32. To je bilo na
tekmi
proti izraelskemu Maccabiju, kjer je ob Realovi zmagi z 80 proti 75 zabeležil 10 točk, 11 skokov in 8 podaj.
S
tem je postal četrti slovenski košarkar, ki mu je to uspelo doseči več kot enkrat. Pred njim so to bili Jaka
Lakovič, Matjaž Smodiš in Erazem Lorbek.
Sredi februarja je tik pred polnoletnostjo prišel na seznam petnajstih najbolj izstopajočih igralcev
Evrolige,
ki kandidirajo za naslov najkoristnejšega košarkarja v tem tekmovanju. Med vsemi temi je bil prav Dončić
najmlajši. Poleg tega je bil v ozkem krogu za izbor tako imenovane vzhajajoče zvezde Evrolige, ki se
podeljuje
najobetavnejšim mladim igralcem starosti do 22 let.
Februarja je uspešno nastopil v španskem kraljevem pokalnem tekmovanju imenovanem Copa del Rey in se veselil
osvojitve dragocene pokalne lovorike. Igral je na treh tekmah, najučinkovitejši je bil 18. februarja na
polfinalnem srečanju proti Baskoniji, kjer je za zmago s 103-99 in uvrstitev v finale zbral 23 točk, 6
skokov in
tri podaje ter bil skupaj s Sergiom Llullom najboljši strelec Madridčanov. Zatem je 20. februarja v finalu
prispeval 9 točk in skupaj s soigralci slavil četrti zaporedni tovrstni naslov za Real in drugi zanj osebno.
Izkazal se je tudi v španskem prvenstvu. Tako je bil igralec tekme 9. aprila na derbiju 28. kroga proti
Baskoniji, ki so jo dobili s 86 proti 82. Dončić je igral 30 minut in pri tem bil s 15 točkami prvi strelec
Reala, zbral pa je še rekordnih 13 skokov, 4 asistence in še kar štiri ukradene žoge, vse to ob zelo visokem
statističnem indeksu 32. Poleg same statistike je navdušil tudi z nekaj atraktivnimi vložki, ki ga krasijo
ob
odličnih predstavah.
Aprila je v evroligaških četrtfinalnih srečanjih proti Darüšafaki bil dvakrat zaporedoma izbran za
najboljšega
igralca kroga. Najprej je to bilo 27. aprila na tretji tekmi, ki jo je zaključil s 13 točkami, 8 skoki in
dvema
asistencama ter si naziv najboljšega razdelil s soigralcem Gustavom Ayonom in Bryantom Dunstonom iz Anadolu
Efesa, ki sta prav tako imela indeks 23. Drugič si je ta naziv priboril na naslednji tekmi, na kateri je
zbral
11 točk in dodal še pet skokov ter sedem asistenc za statistični indeks 21. To sta bili zadnji, odločilni
tekmi
proti Darüšafaki in zmagi sta prinesli uvrstitev na zaključni turnir četverice najboljših. Za Dončića sta to
bila tretji in četrti tovrstni naziv in z njima je postal najuspešnejši Slovenec v tem segmentu.
10. maja je bil tudi individualno nagrajen. Takrat si je prislužil prestižni naziv vzhajajoča zvezda
Evrolige
(angleško: Rising star trophy). Nagrado so mu priskrbeli soglasno z glasovanjem trenerji ekip, ki vodijo
moštva
v tem tekmovanju in jo enkrat letno podeljujejo igralcem v starostni kategoriji do 22 let. Dončić je bil pri
svojih osemnajstih letih najmlajši igralec do tedaj, ki je prejel omenjeno nagrado. S tem je postal drugi
slovenski košarkar, ki mu je to uspelo, pred njim je v sezoni 2004-05 to dosegel Erazem Lorbek, ki je bil
takrat
sploh prvi, ki mu je bila nagrada podeljena.
Evroligaško sezono 2017-18 je začel odlično. 12. oktobra, manj kot mesec dni po reprezentančnem zlatu, se je
v
prvem krogu nove sezone vrnil v istanbulsko areno Sinana Erdema in tam v tekmi proti domačemu Anadolu Efesu
za
Realovo zmago prispeval 27 točk in s tem vknjižil svoj dotedanji strelski rekord. Ob tem je izenačil svoj
najvišji statistični indeks učinkovitosti, ta znaša 32, njegov prejšnji najvišji evroligaški točkovni
dosežek pa
je bil 17 točk. Zgolj dva tedna kasneje, 24. oktobra proti Olimpiji Milano, je ponovil strelski dosežek in
ob
tem še dodal 8 skokov, pet asistenc in tri ukradene žoge, kar mu je prineslo nov rekordno visok statistični
indeks, ki je znašal kar 41 in že peti naziv najkoristnejšega igralca kroga, prvega v novi sezoni. Le dva
dni
kasneje je za zmago v gosteh proti litovskemu Žalgirisu točkovni dosežek še izboljšal, zbral 28 točk, od
tega 24
v odločilnem drugem polčasu, in še 9 skokov in štiri podaje. Vse to za statistični indeks 35. Z zadnjima
dvema
dosežkoma je postal prvi košarkar, ki je bil v enem evroligaškem tednu dvakrat najkoristnejši igralec kroga.
Poleg tega pa si je prislužil še naslov najboljšega posameznika meseca oktobra, njegov prvi v karieri in s
tem
postal najmlajši, ki mu je to uspelo v dotedanji zgodovini evroligaških tekmovanj. Tako je v mesecu oktobru
v
štirih tekmah madridski Real popeljal do štirih zmag in pri tem dosegal povprečno 24 točk, 6,8 skoka in 3,8
podaje na tekmo ter izjemno visok povprečni statistični indeks 32,2. Njegove izjemne predstave so tudi
razlog,
da ga pogosto obravnavajo v medijskih zapisih.
Nadaljeval je podobno uspešno, pa če je pri tem njegov klub zmagal ali ne. Tako je 8. decembra prišel nov
strelski rekord. Ob porazu po podaljšku v 11. evroligaškem krogu na gostovanju pri grškem Olympiacosu je
dosegel
33 točk in dodal še 6 skokov in 4 podaje. Ponovno je bil košarkar z najvišjim statističnim indeksom, znašal
je
kar 36, toda ker se naslov najboljšega podeljuje le tistim iz zmagovalnih moštev, mu je naziv MVP kroga
ušel.
Posebej je navdušil 14. decembra v 12. krogu Evrolige, ko se je njegov klub pomeril z večnim tekmecem
Barcelono.
Na tej tekmi je bil ponovno najboljši posameznik, dosegel je 16 točk in še 6 skokov ter 7 podaj za indeks 26
in
tako veliko prispeval k prepričljivi Realovi zmagi s 87-75. Toda poleg zelo dobre statistike sta posebne
omembe
vredni akciji v drugem polčasu, ki sta obe takoj obšle svet preko posnetkov v medijih. Najprej je ob izteku
tretje četrtine zadel neverjetni met preko celega igrišča. Potem pa je še v napadalni akciji s preigravanjem
vrgel iz ravnotežja obrambnega igralca in asistiral soigralcu za lahek koš. To potezo so poimenovali »Double
ankle breaker crossover« (dvakratni lomilec gležnja v vrtiljaku)!
Leto 2017 je zaključil z novim rekordom. V španskem državnem prvenstvu je bil imenovan za najboljšega
igralca
meseca decembra, kar mu je pri 18 letih in desetih mesecih uspelo kot najmlajšemu do tedaj. V tem mesecu je
dosegel povprečje 16,7 točke, šest skokov, 4,7 podaje, 1,2 ukradeni žogi in imel povprečni indeks 24 v prav
toliko igralnih minutah. Prejšnji rekord Rudyja Fernandeza je le ta dosegel pri 22 letih, tako da je mejo
Dončić
postavil močno navzdol.
Februarja 2018 se je skupaj z Goranom Dragićem znašel med prestižnimi nagrajenci za tri najboljše evropske
košarkarje leta 2017. Nagrado na podlagi glasovanja podeljuje sloviti italijanski športni časopis La
Gazzetta
dello Sport. Dragić je bil izbran za najboljšega, Dončić pa kot drugi za njim. Skupaj sta postala sploh prva
Slovenca, ki jima je bila podarjena omenjena nagrada.
30. marca je v 29. evroligaškem krogu na gostovanju v Beogradu proti Crveni zvezdi ponovno blestel. V
izenačeni
končnici tekme je z metom v zadnji sekundi dosegel zmagoviti koš in odločil tekmo v Realovo korist. Vsega
skupaj
je dosegel 24 točk, devet skokov, štiri podaje in imel štiri ukradene ter sedem izgubljenih žog. Vse to za
statistični indeks 35, kar je bilo dovolj za nov naziv MVP kroga. To je bil že njegov šesti v karieri in
četrti
v zadnji sezoni.
V začetku aprila se je končal redni del Evrolige, ki ga je Dončič končal kot najvišje ocenjeni košarkar.
Najboljši po rednem delu je postal z indeksom 22,7, potem ko je v 30 krogih predtekmovanja in 27 nastopih,
imel
povprečje 16,9 točke, 4,8 skoka, 4,6 podaje in 1,2 pridobljene žoge na tekmo. Obenem je bil pri komaj 19
letih
najmlajši, ki mu je to uspelo ter sploh prvi Slovenec. Za to pa ni prejel nobenega priznanja saj Evroliga le
tega ne podeljuje, obstaja le priznanje za najboljšega v celi sezoni. Poleg tega je redni del končal kot
tretji
strelec po številu doseženih točk.
Aprila je odigral štiri četrtfinalne tekme proti grškemu Panathinaikosu na katerih je njegov klub slavil s 3
proti 1 v zmagah. Na prvih treh tekmah ni blestel, je pa na zadnji kot najboljši v moštvu Reala dosegel 17
točk,
dodal še štiri skoke in pet podaj ter bil z indeksom 24 najkoristnejši posameznik tekme. S tem se je uspel
drugič zapored uvrstiti na zaključni turnir Evrolige.
V začetku maja je bil soglasno izglasovan za vzhajajočo zvezdo Evrolige in s tem je drugič zapored dobil
tovrstno nagrado imenovano Rising star Trophy. Te je bil deležen po prikazanem v rednem delu Evrolige, ki ga
je
končal kot najvišje ocenjeni košarkar med vsemi in kot četrti strelec s povprečjem 16,1 točke na tekmo.
Devetega maja je v 33. kolu španskega prvenstva prvič v karieri dosegel trojni dvojček. Njegov Real je doma
gostil Real Betis in slavil s 104 proti 89. Dončič je pri tem igral 22 minut in 33 sekund ter dosegel 17
točk in
dodal še po deset skokov in podaj. Dosežek je posebej omembe vreden saj je to šele sedmi trojni dvojček v
zgodovini španskega prvenstva in prvi dosežen po dolgih enajstih letih. Poleg tega je to bilo sploh prvič,
da ga
je dosegel najstnik in Dončić je s tem najmlajši, ki ga je uspel doseči in med vsemi je za to potreboval
najmanj
časa. Ob vsem tem pa je to celo dosegel ob nezgrešljivem metu, enkrat je bil natančen za dve točki, trikrat
za
tri in šestkrat iz prostih metov.
Pred zaključnim turnirjem Evrolige je sledil še izbor v idealno peterko tega tekmovanja, ki je bilo izvedeno
na
podlagi glasovanja, in sicer se je upoštevalo 75 odstotkov glasov novinarjev in 25 odstotkov glasov
navijačev.
Ob Dončiću so bili izbrani člani idealne peterke še Nick Calathes (Panathinaikos Atene), Nando De Colo (CSKA
Moskva), Tornike Šengelia (Baskonia Vitoria Gasteiz) in Jan Vesely (Fenerbahče Istanbul).
Te zanima kaj se je zgodilo potem? Poglej si mojo naslednjo spletno stran!
Vir: Wikipedija