Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk.
Rastlina raste predvsem na apnenčastih kamnitih podlagah na nadmorski višini od 1800 do 3000 metrov. Ni strupena, saj so jo uporabljali
proti dihalnim in trebušnim boleznim.
Njen skromen, kratkotrajen in odmaknjen cvet je veljal za simbol alpinizma in razgibane lepote v
Alpah in Karpatih. Prav tako velja za narodni simbol, še posebej v Romuniji, Avstriji, Bolgariji, Sloveniji in Švici. Po ljudskem izročilu
je dar te rože ljubljeni osebi, obljuba predanosti.
Je ena izmed najbolj znanih rož Botanike Slovenije.
x2 + 2x = 3
x1 = -3, x2 = 1
Večinoma so svetloljubni listopadni grmi, ki se lahko upogibajo, so paličasti ali plazeči, nekateri pa rastejo tudi kot nagnjene lijane. V naravi običajno rastejo na svetlih in bolj suhih mestih v grmiščih, na gozdnih robovih, mejicah in jasah, manjše število pa jih išče vlago. Z izjemo ene vrste imajo pernate liste z večinoma trajnimi prilisti, ki rastejo na bodičastih vejah. Cvetovi so dvospolni, običajno petlistni, pri avtohtonih botaničnih vrstah dišeči, od bele in svetlo rožnate do vijolične barve, nekaj vrst je rumenih.
Zaradi velike morfološke raznolikosti in pogostih težav pri določanju rod Rosa pogosto uvrščajo med t. i. kritične taksone. Rod Rosa in njegovih dvanajst takrat znanih vrst je leta 1753 v svojem delu Species plantarum veljavno opisal Carl Linné. Najzgodnejši fosilni dokazi o obstoju vrtnic segajo v zgodnji terciar.