Ko so evropski naseljenci prišli v Avstralijo, se je začela obdobje za aboriginske skupnosti, polno bolečin in izzivov. Tradicionalni način življenja je bil moten — večje kolonizacijsko pritiske, izginjanje zemljišč, spreminjanje okolja, uvedba tujih zakonov in pogosto nepravično ravnanje so povzročili, da so Aborigini izgubili velik del nadzora nad svojim življenjskim prostorom in kulturo.
V sodobnem času se številne skupnosti soočajo s posledicami: glede zdravja, izobrazbe, dostopa do zaposlitve, pa tudi z vprašanji identitete in spoštovanja njihovega upanja. Hkrati pa obstaja tudi močan premik naprej: obnovitev jezikov, kulturnih praks in pravic do zemlje. Na primer, programi za oživljanje aboridžinskih jezikov in izobraževanje mladih naredijo korak proti večji avtonomiji in kulturnemu ponovnemu vzpostavljanju.
Povezava med prvim in drugim poglavjem je jasna: kulturne osnove iz prvega poglavja so tisto, kar so Aborigini ohranili kljub številnim spremembam in pritiskom, o katerih govori drugo poglavje. Če želimo razumeti sedanje izzive in spremembe, moramo poznati tradicijo, odnos do zemlje in način življenja, ki so ga imeli pred kolonizacijo.
Sodobni premiki – tako v političnem, socialnem kot kulturnem smislu – predstavljajo poskus, da bi tradicija in sodobno življenje sobivali, ter da bi ljudje prvih narodov ponovno pridobili več nadzora nad svojimi življenji, ter da bi širša družba bolje razumela in cenila njihovo bogato kulturno dediščino.