Lune so naravni sateliti, ki krožijo okoli planetov in nekaterih drugih teles v Osončju. Med njimi so velike in majhne lune, ki imajo zelo različne površine, temperature in sestavo. Na primer, Zemlja ima eno Luno, medtem ko imajo nekateri večji planeti veliko več naravnih satelitov.
Poleg tega so nekatere lune še posebej zanimive za znanstvenike. Jupiterjeva luna Evropa ima ledeno površje in je pomemben predmet raziskovanja, saj znanstveniki proučujejo njeno notranjost in možnosti, ki jih ponuja za raziskovanje. Zato lune niso samo spremljevalci planetov, ampak so pomemben del raziskovanja Osončja.
Človek je Osončje dolgo opazoval predvsem s površja Zemlje, razvoj vesoljske tehnologije pa je omogočil podrobnejše raziskovanje. Od petdesetih let 20. stoletja znanstveniki uporabljajo robotska vesoljska plovila, ki zbirajo podatke o planetih, lunah, asteroidih in kometih. Tako lahko raziskovalci proučujejo kraje, kamor ljudje za zdaj ne morejo potovati.
Pri raziskovanju so pomembne tudi nove vesoljske odprave. Vesoljska plovila lahko fotografirajo oddaljene svetove, merijo njihove lastnosti in pošiljajo podatke nazaj na Zemljo. Na ta način znanstveniki bolje razumejo, kako je Osončje nastalo in kako se je spreminjalo. Planetko
