Rimska mitologija vključuje veliko istih likov, vendar uporablja drugačna (latinska) imena. Ta prosta izmenjava je del rimske navade, da grška božanstva poistovetijo s svojimi lastnimi, kar strokovno imenujemo interpretatio romana. Na primer: Zevsa Rimljani imenujejo Jupiter, Afrodito pa Venera. Takšna poimenovanja so vplivala na umetnost, literaturo in kasnejše kulturne tradicije po vsej Evropi.
Boginja ljubezni, lepote in poželenja. Poročena je bila s Hefajstom, vendar je imela veliko ljubimcev, med njimi Aresa, Adonisa in Anhisa. Upodabljali so jo kot lepo žensko, pogosto golo. Njeni simboli so vrtnice in drugo cvetje, školjka in mirtin venec. Njene svete živali so golobi in vrabci. Rimska različica Afrodite je bila Venera.
Bog svetlobe, zdravljenja, glasbe, poezije, kuge, prerokovanja in še več. Je sin Zevsa in Leto ter brat dvojček Artemide. Apolon je bil povezan s Soncem, Artemida pa z Luno. Oba uporabljata lok in puščico. V najzgodnejših mitih se Apolon bori s svojim polbratom Hermesom. V kiparstvu je bil Apolon upodobljen kot čeden mladenič z dolgimi lasmi in popolno postavo. Med njegovimi atributi sta lovorjev venec in lira. Pogosto se pojavlja v družbi muz. Apolonu posvečene živali so srne, labodi, cikade, jastrebi, krokarji, vrane, lisice, miši in kače.
Bog vojne in prelivanja krvi. Bil je sin Zevsa in Here. Upodabljali so ga kot mladega moškega s čelado in kopjem ali mečem ali kot oboroženega bojevnika. Ares na splošno predstavlja vojni kaos v nasprotju z Ateno, ki je predstavljala strategijo in spretnost. Arjeve svete živali so bili grif, strupene kače, psi in divji prašiči. Rimska različica Aresa je Mars.
Boginja lova, divjine, živali in poroda. V poznejših časih so jo začeli povezovati z Luno. Je hči Zevsa in Leto ter Apolonova sestra dvojčica. Upodabljajo jo kot mlado devico. V umetnosti je pogosto upodobljena z lovskim lokom in puščicami. Njeni atributi vključujejo lovska kopja, živalsko krzno, jelene in druge divje živali. Njene svete živali so jeleni, medvedi in divji prašiči. Rimska različica Artemide je Diana.
Boginja modrosti in spretnosti, vojskovanja in taktike. Po večini izročil naj bi se rodila iz Zevsove glave v popolni obliki in v oklepu. Upodabljali so jo s čelado, s ščitom in kopjem v roki ter z egido na dolgi obleki. Pesniki jo opisujejo kot osebo z zelo svetlimi in ostrimi očmi. Bila je posebna zaščitnica junakov, kot je bil Odisej. Bila je tudi zaščitnica mesta Atene (ki je poimenovano po njej). Rodila se je iz glave Zevsa (njenega očeta), njena mati pa je Metis, prva Zevsova žena. Njen simbol je oljka. Pogosto je prikazana ob svoji sveti živali, sovi. Rimska različica Atene je Minerva.
Boginja poljedelstva, žetve in plodnosti. Demetra je hči Krona in Reje. Njen brat je Zevs, s katerim je imela Persefono. Bila je eno glavnih božanstev eleuzinskih misterijev. Upodabljali so jo kot starejšo žensko, ki je pogosto nosila krono in v rokah držala snope pšenice. Njeni simboli so rog rojstnega vrha, pšenični klas, krilata kača in lotosova palica. Njene svete živali so prašiči in kače. Rimska različica Demetre je Ceres.
Bog vina, zabav in festivalov, norosti in ekstaze. V umetnosti je bil upodobljen kot starejši moški z brado ali lep mladenič z dolgimi lasmi. Njegovi atributi so tirez (palica s konicami iz pinek), čaša za pitje, vinska trta in krona iz bršljana. Pogosto je upodobljen s svojimi tiasi, skupino privržencev, ki vključuje satirje, maenade in njegovega učitelja Silena. Dionizova soproga je bila Ariadna. Njegove svete živali so delfini, kače in osli. Dioniz se je olimpijcem pridružil pozneje; v nekaterih opisih je nadomestil Hestijo. V grščini je bilo zanj drugo ime "Bakhus", ki so ga Rimljani uporabljali za svojo različico boga
Kralj podzemlja in bog mrtvih. Njegova soproga je Persefona. Njegovi atributi so rog rojstnega vrha, ključ, žezlo in triglavi pes Cerber. Sova mu je bila sveta. Bil je eden od treh sinov Krona in Rhee, zato je bil vladar enega od treh kraljestev vesolja, podzemlja. Vendar ga ne uvrščajo pogosto med olimpijce. V atenski literaturi je bilo njegovo priljubljeno ime "Pluton" (Πλούτων), medtem ko je bil "Hades" pogostejši kot ime za podzemni svet. Rimljani so "Ploutōn" prevedli kot Pluton, ime za njihovo različico Hada.
Bog ognja, obdelave kovin in obrti. Bil je sin Here s partenogenezo. Je kovač bogov in mož Afrodite. Običajno so ga upodabljali kot bradatega moškega s kladivom, kleščami in nakovalom - kovaškim orodjem -, včasih pa je jezdil osla. Njegove svete živali so osel, pes čuvaj in žerjav. Ena od njegovih številnih stvaritev je bil Ahilov oklep. Hefajst je za ustvarjanje stvari uporabljal ogenj. Rimska različica, Vulkan, pa se je bala svoje uničevalne moči; povezan je bil z vulkani.
Kraljica nebes, boginja poroke, žensk in rojstva. Je Zevsova žena ter hči Krona in Reje. Običajno so jo upodabljali kot kraljevsko žensko s krono in tančico ter palico z lotosovim koncem. Čeprav je bila boginja zakona, jo številne Zevsove afere spravljajo v ljubosumje in jezo. Njene svete živali so telica, pav in kukavica. Rimska različica Here je Juno.
Bog potovanj, živinoreje, pisanja, trgovine in še česa. Hermes je sin Zevsa in Maje ter je glasnik bogov. Vodi tudi duše umrlih v posmrtno življenje. Upodabljali so ga kot lepega in postavnega mladeniča ali kot starejšega bradatega moškega. Pogosto je bil upodobljen v sandalih z majhnimi krili. Njegove svete živali so želva, ovna in jastreb. Rimska različica Hermesa je bil Merkur.
Boginja ognjišča, doma in čistosti. Opisovali so jo kot devico. Je hči Rhee in Krona ter Zevsova sestra. V grški umetnosti je ni bilo mogoče pogosto prepoznati. Pojavljala se je kot zakrita ženska. Njena simbola sta ognjišče in kotel. V nekaterih opisih se je kot ena od dvanajstih olimpijcev prepustila Dionizu in ima v grških mitih manjšo vlogo. Rimska različica Hestije, Vesta, pa je bila pomembna boginja v rimski kulturi.
Bog morja, rek, poplav, suš, potresov in konjev. Je sin Krona in Reje ter brat Zevsa in Hada. Kot kralj morja in voda vlada enemu od treh kraljestev vesolja. V klasičnih umetninah je bil upodobljen kot starejši moški z zelo veliko brado in s trizobom v roki. Konj in delfin sta mu sveta. Njegova žena je Amfitrita. Rimska različica Pozejdona je bil Neptun.
Kralj bogov in vladar Olimpa. Je bog neba, groma in strele, zakona in reda ter usode. Je najmlajši sin Krona in Reje. Svojega očeta je strmoglavil in si prisvojil nebeški prestol. V umetniških delih je bil upodobljen kot kraljevski, starejši moški s temno brado. Njegova običajna atributa sta kraljevo žezlo in strela. Njegovi sveti živali sta orel in bik. Rimska različica Zevsa, Jupiter, je bil tudi glavni bog Rimljanov.
Začetni zaslon