Šale

Milan zve, da ga žena vara, odhiti domov, plane v stanovanje in zavpije: »Kje je?« »Kdo?« »Že veš kdo!« reče mož in tisti trenutek zasliši, kako se pred hišo zapirajo vrata avtomobila. Takoj pomisli, da je to ljubimec, skoči na balkon, pograbi star hladilnik in ga zabriše na premikajoči se avtomobil. Nato zdrvi po stopnicah, stopi na bananin olupek, pade vznak in izgubi zavest. Prebudi se v bolnišnici, ves v povojih. Ko se nekoliko zave, pogleda soseda na levi, ki ima obe roki v mavcu. »Kaj je z vami?« ga vpraša. »Ne sprašujte! Neki norec je vrgel hladilnik na moj avto!« Milan je tiho in se obrne na drugo stran, k bolniku, ki je povit še bolj kot on sam: »In kaj je bilo z vami?« »Jaz sem bil v hladilniku.« Žena pride pred nebeška vrata in reče: »Iščem pokojnega moža, ki je umrl pred dvema tednoma. Bolj majhen je, z brki.« »Takih je tu veliko,« pravi sveti Peter, »ali ima kakšno posebnost?« Žena se spomni: »Da, rekel je, da se lahko za vsakokrat, ko je bil nezvest, v grobu obrne.« »Aha, že vem: tega imamo pri nas za ventilator!«
Mož in žena se pogovarjata o posmrtnem življenju. Žena pravi: »Tam gori se bova spet srečala.« Mož jo zavrne: »Samo tega ne; rajši takoj prestopim v kako drugo vero.«