Delfini so vodni sesalci družine Delphinidae in so najbolj razširjena družina kitov. Poznamo 32 vrst delfinov. Najdemo jih v vseh oceanih in morjih, običajno pa živijo v plitvih vodah oziroma se zadržujejo blizu gladine. Hranijo se predvsem z ribami in lignji. Nekatere vrste delfinov so zelo družabne in živijo skupaj v velikih skupinahdelfin.
Delfini so dolgi od enega metra in pol do štirih metrov. Orka, največji delfin, pa zraste v dolžino tudi do osem metrov. Delfini tehtajo od 50 kg do sedem ton. Imajo gladko, hidrodinamično telo s hrbtno plavutjo. Dlake nimajo, pred mrazom pa jih varuje debela plast podkožne tolšče. Imajo kljunast gobček, v ustih pa od 50 do 120 ostrih zob, da lažje zgrabijo spolzek plen. V glavi imajo okrogel maščobni organ, ki ga imenujemo melona. Ta jim pomaga pri eholokaciji, torej pri oddajanju in zaznavanju visokih glasov, ki odmevajo s predmetov. Možgani delfinov so veliki, možganska ovojnica pa kompleksna, zato jih veliko zoologov uvršča med najinteligentnejša bitja.[1] Ena polovica možganov je med spanjem vedno budna. Tako lahko nadzorujejo okolico, plavajo in pazijo na morebitne grožnje. Delfini so sesalci, zato dihajo zrak. Dvignejo se na površje in si skozi eno nosno odprtino polnijo pljuča.
Kerrod, Rod (2000). Delfini in kiti. Ljubljana: Mladinska knjiga založba.
Gordon, David George. "10 presenetljivih lastnosti delfinov" Arhivirano 2019-03-27 na Wayback Machine.. National Geographic Junior. Pridobljeno dne 16. 3. 2019.
"Kako delfini spijo, dihajo, čutijo in komunicirajo" Arhivirano 2019-03-27 na Wayback Machine.. Slovensko društvo za morske sesalce Morigenos. Pridobljeno dne 16. 3. 2019.
"Dolphin Saves Boy's Life" (angleško). European Cetacean bycatch campaign. Pridobljeno dne 16. 3. 2019.
"Dolphins Save Swimmers from Shark" (angleško). CBC. Pridobljeno dne 16. 3. 2019.
Foer, Joshua (maj 2005). "Govorica delfinov". National Geographic. Pridobljeno dne 16. 3. 2019.