Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri. Vsi so krepkega telesa, z veliko lobanjo, močnimi nogami in kratkim repom. Živijo v Evraziji in Severni Ameriki ter v delih Severne Afrike in Južne Amerike. Večinoma so gozdne živali. V nasprotju z večino zveri uživajo veliko rastlinske hrane.
Medved je vsejed: hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, podzemnimi deli rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Odrasle parkljarje lahko ujame edinole v visokem snegu. Priložnostno pleni tudi domače živali.
Medvedov življenjski prostor so listnati iglasti in mešani gozdovi v nižinah in gorah. Proti severu seže celo v tundro. V Sloveniji je najpogostejši v bukovo-jelovih gozdovih dinarskega visokogorskega krasa. Na izbiro habitata zelo vpliva človek. Pri nas najde najboljše razmere na višini 400–1200 m.V prvih desetletjih 20. stoletja se je medved stalno zadrževal v kočevskih gozdovih:
Razmnoževanje medvedov je zanimiv proces, ki se močno razlikuje med vrstami, vendar pa obstajajo nekatere skupne značilnosti.
Medvedi dosežejo spolno zrelost pri starosti od 2 do 5 let, odvisno od vrste. Parjenje običajno poteka spomladi ali zgodaj poleti. Samci so pogosto agresivni in se borijo za dostop do samic, ki so v estrusu, kar je obdobje, ko so pripravljene na parjenje.
Po parjenju samice ne rodijo takoj. Medvedi imajo tako imenovano "delno implantacijo," kar pomeni, da oplojeno jajčece ne začne takoj rasti. Namesto tega ostane v stanju mirovanja in se implantira šele pozimi, ko je samica pripravljena na rojstvo. Ta strategija omogoča samicam, da rodijo mladiče v ugodnih razmerah, ko je na voljo dovolj hrane, da lahko skrbijo zanje.
Običajno se samica skoti enega do štirih mladičev, ki so pri rojstvu slepi in brez dlake. Mladiči ostanejo z materjo približno 1,5 do 2 leti, v tem času jih nauči osnov preživetja, kot so iskanje hrane in varnost. Po tem obdobju mladiči postanejo samostojni.