Za kopenske želve je značilno, da imajo oklep, ki je bolj koščen in izbočen. Močan oklep jih varuje pred nevarnostjo, hkrati pa jim onemogoča, da bi se hitro gibale. Ko jim grozi nevarnost, potegnejo glavo v oklep, noge spretno upognejo, tako da se stikajo pred gobekom. Te želve se le redko branijo z ugrizom. Ves oklep je prepreden z žilicami in živčnimi končiči, zato želva ob poškodbah krvavi in čuti bolečino. Rast oklepa je odvisna od številnih dejavnikov, odločilno vlogo pri tem pa imajo pravilna prehrana, sončna svetloba in ultravijolični žarki. Oklep, ki varuje želvo, nima le prednosti, temveč ima tudi slabe strani. Slabe strani oklepa so predvsem v tem, da je zaradi njega želva težka in okorna: kopico težav ima, če se zvrne na hrbet.