Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Vrtnice so listopadne , redko zimzelene, razmeroma dolgožive lesnate rastline. Imajo več osnovnih oblik rasti. Prvič, lahko so nizki do srednje visoki grmi v obliki palic, ki v habitatu pogosto tvorijo velike polikorme ali sestoje, ki rastejo iz enega samega osebka. Druge vrste so napol plezajoče do plazeče ali pa se naslanjajo na okoliške lesnate rastline in tako dobijo značaj lijan, vendar vrtnice nimajo posebnih pripomočkov, kot so vitice ali ovijalna stebla, ki se uporabljajo za vzpenjanje, temveč za pritrjevanje uporabljajo bodice, podobne kaveljčkom. Tretja in verjetno evolucijsko najbolj izpeljana oblika so gejzirsko oblikovani grmi z lokastimi vejami. V tej obliki običajno dosežejo višino od 2 do 5 metrov, kot lijane z oporo pa celo od 10 do 15 metrov. Vendar nekatere nizke grmovne vrste (kot je galska roža) ne dosežejo niti enega metra višine. Botanične vrste vrtnic običajno v prvem letu vzgojijo sterilne poganjke, na katerih cvetijo v drugem letu; gojene vrste pa cvetijo na novih poganjkih.
Različne barve vrtnic:
predvsem kot simbol miline, mladosti, veselja, lepote, ljubezni, nedolžnosti in ženstvenosti.
Rdeča vrtnica je že od nekdaj simbol ljubezni, veselja in mladostnega elana. Vrtnico povezujejo tudi z bolečino ("ni vrtnice brez trnja"), zaradi odpadanja cvetnih listov pa tudi z minljivostjo in smrtjo. Lawrence Alma-Tadema, 'Heliogabalove vrtnice' (1888). Slika prikazuje rimskega cesarja Elagabala in uporabo vrtnic na dvornem banketu. V stari Grčiji so jo povezovali z božanstvi ljubezni, Afrodito in Erosom, pa tudi z Dionizom . Po legendi naj bi prve vrtnice zrasle iz krvi boginje Afrodite, ki je žalovala za umirajočim Adonisom. Druga pesniška legenda jih identificira z jutranjimi rdečicami, ko boginja jutranje zarje Eos z vrtnicami poškropi pot sončne kočije boga Heliosa. Homer v Iliadi govori o orožju, okronanem z vrtnicami. Poleg tega opisuje, kako Afrodita mazili Hektorjevo telo z rožnim oljem. Starogrška pesnica Sapfo pa kot prva opisuje vrtnico kot »kraljico cvetja«. V starem Rimu so z vsakoletnim praznikom vrtnic, znanim pod imenom rosalia oz. rosaria, praznovali mladost, pomladani preporod in rodovitnost, obenem pa so se s polaganjem cvetja na grobove spominjali tudi mrtvih. Na ime starorimskega praznika rosalia se naslanja tudi ena od teorij o etimološkem izvoru besede rusalka kot poimenovanja za vodne vile v slovanski mitologiji.x2 + 2x = 3 x1 = -3, x2 = 1
a<b