Želve (znanstveno ime Testudines ) so plazilci, za katere je značilno,
da njihovo telo ščiti koščen ali hrustančen oklep iz 60 kosov, ki je nastal iz preobraženih reber.
Danes poznamo okoli 300 živečih vrst želv, mnoge od katerih so zaradi počasnega premikanja in dolgega generacijskega časa kritično ogrožene.
Skupina je poznana tudi po fosilnih ostankih izumrlih predstavnikov, najstarejši izmed katerih so stari okoli 210 milijonov let in dokazujejo,
da so želve ena najstarejših skupin plazilcev, starejša od kač in kuščarjev ter celo krokodilov.
Grška kopenska želva ( Testudo Hermanni ) je vrsta mediteranske želve, ki jo najdemo v naravi na južnih predelih Evrope.
So ogrožena vrsta, saj njihov naravni habitat izginja zaradi divjih požarov in urbanizacije, problematična pa je tudi preprodaja
divjih želv na črnem trgu. Trenutno imamo več grških želv v ujetništvu, kot pa jih je v naravi, kar je zagotovo zelo zaskrbljujoč podatek.
Grške želve so znane po rumeno-rjavem hrbtnem oklepu (karapaksu), ki lahko sicer s starostjo zbledi v manj viden vzorec.
Če želite izvedeti še kaj več, kliknite tukaj.
PODATKI ZA LASTNIKE LJUBLJENČKOV
Galapaške želve so doma na sedmih galapaških otokih . Velikost in oblika lupine se razlikujeta med podvrstami in populacijami.
Na otokih z vlažnimi visokogorji so želve večje, s kupolastimi oklepi in kratkimi vratovi;
na otokih s suhimi nižinami so želve manjše, s “sedlastim” oklepom in dolgim vratom.Število želv se je zmanjšalo z več kot 250.000 v 16. stoletju
na najnižjo vrednost okoli 15.000 v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Z življenjsko dobo v naravi več kot 100 let je eden najdlje živečih vretenčarjev .
Galapaške želve v ujetništvu lahko živijo do 177 let.
Če želite izvedeti še kaj več, kliknite tukaj.
Avtorica: