Ulrik II. je bil sin Friderika II. in Elizabete Modruško-Krčke, zadnji moški potomec rodu Celjskih grofov. Od leta 1433 je bil poročen s Katarino, hčerko srbskega despota Jurija Brankovića in imel tri otroke, vendar so pomrli pred njim (Jurij 1443, Herman 1452 in Elizabeta 1455).
V nasprotju z očetom Friderikom II., ki je predvsem skrbel za kneževino, je Ulrik II. nadaljeval pot svojega deda Hermana II. in se uveljavil v evropski politiki. Prizadeval si je pridobiti namestništva in s tem dejansko oblast, pri tem pa je spretno izkoriščal sorodstvene zveze Celjanov. Položaj državnega kneza Svetega rimskega cesarstva, ki sta ga skupaj z očetom dobila 30. novembra 1436 od cesarja Sigismunda Luksemburškega, je omogočal kandidiranje za cesarsko krono in naredil Celjane enakovredne Habsburžanom. S posestjo so Celjani predstavljali Habsburžanom oviro in se z njimi zapletli v boj, ki se je končal leta 1443 z obojestransko dedno pogodbo.
Bival je v Celjskem gradu, o keterem lahko izveš več tu.
Hvala za ogled moje spletne strani. Gregor Kosednar