Dež je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih. Kapljice naraščajo zaradi koagulacije in, ko je njihov premer večji od 0,5 mm, prično padati proti zemlji. Ves dež ne doseže zemeljskega površja, nekaj ga pri prostem padanju skozi suhi zrak tudi izhlapi. Dež je glavni vir sladke vode za večino področij sveta, ki zagotavlja ustrezne pogoje za različne tipe ekosistemov, kot tudi vode za hidroelektrarne in namakanje pridelka.
Če je oblak zelo visoko in če je zrak pod njim dovolj suh, lahko dežne kapljice pri padanju izparijo in tako ne padejo na zemeljsko površino. Temu pojavu pravimo virga. Šele tedaj, ko je zrak toliko nasičen z vodno paro vse do zemeljske površine, da se izparevanje znatno zmanjša, prične padati dež na zemeljsko površino.
Dežne kapljice, padajoče iz oblakov, ki so debeli 700 m, dospejo na zemeljsko površino le, če ti oblaki niso više kot 3000 m. Glede na velikost vodnih kapljic in jakost padavin lahko le-te razdelimo na trajni dež in na občasne plohe ali nevihte.
Wikipedia-dež