Vrhnika je mesto in občina v osrednjem delu Slovenije, ki se nahaja jugozahodno od Ljubljane, ob reki Ljubljanici. Njena zgodovina je zelo zanimiva in sega daleč v preteklost, saj je območje Vrhnike že od antike pomembno križišče cest in trgovskih poti.
Prva omemba območja sega v čas pred rimsko dobo, saj so arheologi na območju Vrhnike našli številne sledi naselbin iz prazgodovine. Še posebej pomembna so odkritja iz obdobja železne dobe. Kasneje je območje postalo del Rimskega cesarstva, kjer je bilo pomembno vozlišče. Rimljani so tu zgradili cesto, ki je povezovala Emono (današnja Ljubljana) z akvilejskim območjem, kar je Vrhniki omogočilo, da je postala pomembno trgovsko središče. Pomemben del rimskega vpliva na tem območju je tudi najdba rimskih predmetov in struktur, ki pričajo o razvoju in pomenu naselbine.
Po propadu Rimskega cesarstva in prihodu Slovanov v 6. stoletju je Vrhnika postala del slovenskega teritorija. Med srednjim veku je bila območje Vrhnike poseljeno in pripadalo različnim fevdalnim lastnikom, kar je vplivalo na razvoj kraja. V 13. stoletju je Vrhnika postala del posesti benediktinskega samostana v Stični, kar je prispevalo k njenemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju.
V 18. stoletju se je začela industrijska revolucija, kar je vplivalo na razvoj Vrhnike. Postala je znana po lesni industriji, predvsem po proizvodnji papirja in drugih lesnih izdelkov. To obdobje je zaznamovalo tudi povečanje prebivalstva in urbanizacijo.
V 20. stoletju je Vrhnika, podobno kot ostale slovenske občine, doživela številne spremembe. V času prve svetovne vojne so bili nekateri deli Vrhnike prizadeti zaradi vojaških spopadov. Po drugi svetovni vojni se je kraj nadaljeval z industrijskim razvojem, zlasti v papirni industriji, ter postal pomembno regionalno središče.