Karantanija - kneževina Slovanov v Vzhodnih Alpah

Domov | Zgodovina | Knežji kamen | Več informacij in viri

Knežji kamen

Knežji kamen je eden najpomembnejših zgodovinskih simbolov Karantanije. Gre za spodnji del rimskega stebra z reliefi, ki je bil uporabljen kot sedež pri obredu ustoličevanja. Nahajal se je na Gosposvetskem polju na Koroškem, v bližini Krnskega gradu.
Ustoličevanje je bil slovesen obred, pri katerem je novi knez javno prevzel oblast. Posebnost obreda je bila sodelovanje svobodnih kmetov oziroma kosezov, ki so imeli pomembno vlogo pri potrditvi novega vladarja. Obred je simboliziral povezanost kneza z ljudstvom in njegovo odgovornost za deželo.

Postopek ustoličevanja

  1. Izbira novega kneza
    Ko je bilo treba postaviti novega kneza, so pri izbiri sodelovali predstavniki svobodnega prebivalstva. Pomembno je bilo, da je bil novi vladar sposoben, pravičen in pripravljen skrbeti za deželo.
  2. Prihod h knežjemu kamnu
    Novi knez je v spremstvu plemičev in drugih pomembnih oseb prišel na Gosposvetsko polje, kjer je stal knežji kamen. Tam se je pred zbranimi ljudmi začel obred prevzema oblasti.
  3. Preoblačenje kneza
    Knez je slekel svoja razkošna oblačila in se oblekel v preprosta siva oblačila. Nosil je tudi rdeč pas, poseben klobuk in čevlje z rdečimi vezalkami. S tem je simbolično pokazal povezanost z ljudstvom.
  4. Simbolni predmeti in živali
    Pri obredu so bili pomembni tudi simbolni predmeti in živali. Pastirska palica je predstavljala vodenje ljudstva, bik kmetijstvo in blaginjo, konj pa vojaško moč in obrambo dežele. Knez je imel tudi torbo s hrano in lovski rog.
  5. Srečanje s kosezom
    Na knežjem kamnu je sedel kosez oziroma svobodni kmet. Novi knez je pristopil k njemu, sledil je simbolni dogovor, nato pa je kosez prepustil sedež. Knez je sedel na kamen in s tem javno prevzel oblast.
  6. Potrditev knežje oblasti
    Na koncu je sledila slovesna potrditev novega vladarja. Zbrani ljudje so sodelovali pri obredu, v poznejši obliki ustoličevanja pa se je slovesnost nadaljevala še pri vojvodskem stolu na Gosposvetskem polju, kjer je plemstvo izkazalo poklon novemu vojvodi.

Knežji kamen danes hranijo v Dvorani grbov (Wappensaal) Deželne hiše v Celovcu (Klagenfurt) na avstrijskem Koroškem. Prvotno je stal pri Krnskem gradu, leta 1862 pa so ga prenesli v Celovec. Po več premestitvah so ga leta 2006 postavili na sedanje mesto v Dvorani grbov, kjer si ga lahko ogledajo obiskovalci. Upodobljen je tudi na slovenskem kovancu za 2 centa.

Knežji kamen